Obdani so z bliščem in bogastvom. Prebivajo v verjetno eni najmogočnejših hiš na svetu. Narod, ki mu kraljujejo, pa zadržuje dih v upanju, da jim bo prišla na ušesa kakršna koli vest o njihovi najljubši družini. Toda kljub modri krvi niti člani britanske kraljeve družine niso nedotakljivi. Kot vsi ljudje so pod kožo krvavi, z vsemi človeškimi napakami in pomanjkljivostmi vred.
»Ogromno je bilo napisanega o zakonu njegovih staršev in njuni ločitvi, a nič, kako je to vplivalo na Harryja. Moški, kakršen je danes, je tak zaradi vsega, kar je slišal in občutil kot otrok iz razbite družine,« je v svoji novi knjigi Princ Harry: Brat, vojak, sin zapisala kraljeva biografinja Penny Junor, ki pa ni razgalila zgolj mladeničevega odraščanja, ampak je novo luč vrgla tudi na njegovo pokojno mater, zato bo najmanj v Angliji dvignila ogromno prahu.
Dediščina
in biografija
Danes po Otoku donijo fanfare. Vnuk britanske kraljice Elizabete II. in peti v vrsti za prestol, rdečelasi princ Harry, je namreč dosegel 30. življenjski mejnik! Za okroglo obletnico ne bo dobil le desetmilijonskega darila, dediščine, ki mu jo je zapustila mati.
Na knjižne police namreč prihaja tudi njegova (sicer neavtorizirana) biografija, v kateri pa se Junorjeva ne spusti le v prinčeve najodmevnejše škandale in razmerja, ampak je velik del knjige posvetila njegovim otroškim letom in materi, princesi Diani, ki še 16 let po svoji smrti vzbuja zanimanje. Toda Lady Di ni naslikala v rožnatih barvah kot princese ljudskih src, ampak kot manipulativno, obsedeno, zapleteno žensko, skoraj brez kančka materinskega čuta, ki jo je ljubosumje prignalo preko vseh meja. Celo tako daleč, da naj bi naročila umor moževe dolgoletne ljubimke in danes žene Camille Parker Bowles.
Ljubimkala
pred očmi sinov
Nikakršna skrivnost ni, da je v zakonu med Diano in princem Charlesom škripalo, dokler se nista po desetletju zakona razšla in se leta 1996 tudi ločila. Kar pa nikakor ni šlo neopaženo mimo njunih sinov. »V poznih 80. in zgodnjih 90. letih, ko je bil Harry še mlad in dovzeten, njegovi starši niso več mogli živeti pod isto streho, kaj šele v isti sobi. Njihov dom so tedaj zaznamovali siloviti prepiri, histerija in solze, bes,« piše Penny in dodaja, da so na Dianino željo, ki ni prenesla podeželja, večino časa preživeli v majhnem stanovanju Kensingtonske palače.
»Hiša je bila premajhna za toliko ljudi, sobe pa niso bile zvočno izolirane. Vsi so slišali prepire in vedeli, da je zakon najmanj v resnih težavah.« Kar pa je bil le vrh ledene gore. Diana naj bi pred malčkoma, princema Williamom in Harryjem, odkrito ljubimkala z drugimi moškimi in pri sinovih, ko so njene romance splavale po vodi, iskala utehe. »Svojih afer ni poskušala skriti. Nasprotno. Sinova je spodbujala, da z njenim (trenutnim) izbrancem preživita čim več časa.« Ko je, denimo, pet let ljubimkala z Jamesom Hewittom, je ta – in ne njun oče – z njima gledal televizijo, se žogal, jima pripovedoval zgodbice in ju učil jahati. A kot pred fantkoma ni poskušala skriti skokov čez plot, tako ni poskušala skriti svojih čustev, ampak se je v težkih urah obračala nanju, se jima zaupala in iskala ramo opore.
»Poslala sem ti morilca!«
Biografinja je prepričana, da je mala princa pred pretiranimi notranjimi stiskami rešilo le to, da je za njiju skrbela vojska služinčadi. V prvi vrsti varuške, ki so ju zaposlile, četudi ju nihče ni mogel obvarovati »pred čustvenimi skrajnostmi njune mame«, v kateri pa ljubosumja niso prebudile le Charlesove ljubice, ampak tudi varuške, s katerimi sta se fantka za njen okus preveč zbližala.
Tudi v njih je namreč videla grožnjo, zaradi česar je odpustila tudi Barbaro Barnes, s čimer naj bi prvorojencu zlomila srce. A ta je bila le ena v vrsti varušk in skrbnic, ki so izgubile službo, ker so z varovancema stkale pretesne vezi. »Sinova je oboževala, toda njena ljubezen je bila posesivna, že na meji z obsedenostjo. Želela je, da ljubita le njo! Kot je tudi od Charlesa zahtevala popolno pripadnost in ljubezen.« A jo je izdala notranja negotovost, s katero je vsemu dala grenak priokus in si postopno oddaljila ljubljene. »V vsem je videla zaroto, v luči česar je vrsti ljudi pošiljala anonimna, žolčna, strupena pisma.« Ki se jim ni mogla ogniti niti Camilla. Niti tedaj, ko je bil zakon že končan. »Poslala sem nekoga, da te ubije. Na vrtu je. Kar poglej skozi okno. Ga vidiš?« naj bi sredi noči telefonirala tekmici. Grozeče klice so v palači pometli pod preprogo. »Charles je dal jasna navodila, da ne sme nihče reči ali storiti ničesar, s čimer bi očrnili princeso. Ne glede na to, kaj je rekla ali storila, je bila mati njegovih otrok.«