ŽIVOTARI

Claptonov polbrat ima le še pol leta življenja

Objavljeno 22. maj 2015 10.13 | Posodobljeno 22. maj 2015 10.13 | Piše: T. P.

Eddie Fryer, polbrat Erica Claptona, životari po zavetiščih za brezdomce.

Clapton je nastopil v Singapurju.

Njegovo ime in glas pozna ves svet, s pesmimi, ki prenašajo univerzalna sporočila ljubezni, izgube, jeze, spokoja in žalosti, pa je zapolnil že 23 studijskih albumov in si prislužil vrsto prestižnih nagrad. Svoje dneve preživlja bodisi na luksuzni jahti bodisi v kateri izmed vil, razpršenih po vsem svetu, od Amerike in Velike Britanije do Antigue in južne Francije, njegovo premoženje pa je ocenjeno na vrtoglavih 173 milijonov evrov. To je svet prestiža in blišča, svet Erica Claptona, za svetlobna leta oddaljen od z nasiljem, revščino in drogami prepojenim življenjem, skozi katero se le za silo prebija pevčev polbrat Eddie Fryer. A četudi si življenji moških, po katerih se pretaka ista kri, ne bi mogli biti bolj različni, imata več skupnega kot zgolj očeta.

»Eric mi ni ničesar dolžan«

Clapton je nedavno praznoval 70. rojstni dan, ki pa ga skoraj ne bi dočakal, saj ga je neka notranja sila gnala v prezgodnji grob. V 70. letih prejšnjega stoletja ga je namreč vsrkala narkomanska omotica, heroinska, kokainska in alkoholna odvisnost pa so ga tako tesno ukleščile, da je zvezdnik videl izhod le še v samomoru. A vendar je glasbeniku, ki je svet osvojil z brezčasnimi skladbami, uspelo pregnati notranje demone, milijone premoženja pa je nato, morebiti v znak hvaležnosti, da je vendar preživel pekel na zemlji, namenil za pomoč tistim, ki so na poti življenja zašli. Pevčeva rehabilitacijska klinika Crossroads Centre na Antigui je vrata odprla leta 1999, le leto potem, ko je zvedavi novinar odkril, da po svetu pohajkuje moški s podobnim genskim zapisom, kot je Claptonov. Eddie Fryer, 18 let mlajši od slavnega polbrata, ki pa je podobno kot pevec tudi sam izgubil tla pod nogami in se pustil omrežiti heroinski skušnjavi, ki pa ga bo v nasprotju s Claptonom stala življenje. Zaradi ciroze jeter v zadnjem stadiju so mu zdravniki dali le še tri mesece, največ pol leta življenja. »Ericu sem dejal, da nočem ničesar od njega. Ve za mojo zgodbo, a ne želim, da se počuti, kot da pritiskam nanj. Za sabo ima namreč svojo življenjsko tragedijo in mi ničesar ne dolguje. Nikdar se nisva dotaknila teme, da bi šel v njegovo kliniko za zdravljenje odvisnosti. Sam ga nisem prosil, on se ni ponudil.«

Dopisovanje prek pevčeve osebne pomočnice

Dolga leta nista vedela za drug drugega, pa vendar sta njuni zgodbi kot odmev. Clapton, nezakonski sin 15-letne Patricie, kar je bilo v tistem času še močno stigmatizirano, je prva leta namreč preživel v prepričanju, da so njegovi stari starši starši, Patricia pa njegova sestra. Ko pa mu je na ušesa vendar prišla resnica, je o biološkem očetu izvedel zgolj laž – da je pokojni. Podobno zgodbo o smrti očeta Edwarda Fryerja, pianista v nočnih klubih, je mati Cecilia napletla Eddiju, laž pa se je razpršila šele 1998., ko sta moška izvedela drug za drugega. »Ko sem izvedel, kdo je moj polbrat, je bilo, kot bi se vse postavilo na svoje mesto,« se spominja Eddie, ki je od mladih nog sanjaril o preboju med kitarske mojstre. »Prvi kitarski rif, ki sem se ga naučil, je iz Ericove pesmi. Še celo moj slog igranja je podoben njegovemu.« A vendar ni želel navezati stika s slavnim sorodnikom, dokler, tedaj pošteno odvisen od heroina, zopet ne zakoraka na pravo pot. »Začela sva si dopisovati prek njegove osebne pomočnice Vivene Gibson. Razkril sem mu svoje težave in da delam svojo glasbo.«

V želji, da bi bil polbratu v ponos, je iz temačnosti odvisnosti začel tipati proti svetlobi, ki mu je bila že na dosegu roke. Heroina se je otresel s pomočjo metadonskega zdravljenja in se zaročil z dolgoletnim dekletom Farah Tejani, ko pa je pred nekaj leti vendar posnel demo zgoščenko, jo je v oceno poslal Claptonu. »Želel si je, da bi mu bila moja glasba všeč. A v strahu, kaj bo prihrumelo iz predvajalnika, jo je kar nekaj časa pustil ležati na omarici. Nato pa mi je čez čas pisal, da ga je presunila in navdušila. A je hkrati pripisal, da mora še dokončno sprejeti dejstvo, da ima polbrata, in naj bom potrpežljiv,« je povedal Eddie, malce začuden, saj je prosil le za mnenje. »Želel sem le, da sliši mojo glasbo.«

Rešila bi ga lahko presaditev jeter

Biološki oče jima je vsekakor pustil zapuščino. Po njem sta namreč podedovala podobne poteze in očitno ljubezen do glasbe, tako Erica kot Eddija pa so skoraj ugonobile droge. »Najin oče je bil ženskar. A to je bil tudi Eric, dokler ni spoznal svoje Melie, v tem pa sem obema podoben tudi sam. Skupna nam je tudi nagnjenost k odvisnosti. Z njo se je boril Eric, sam še vedno bojujem to vojno, najin oče pa se je pretirano vdajal alkoholu in je postal odvisen od protibolečinskih tablet,« je razčlenil podobnosti. Le njun konec je malce drugačen. Kajti medtem ko je zvezdnik pobil svoje demone, so ti Eddieja premagali. Rešila bi ga zgolj presaditev jeter, žal pa se zaradi odvisnosti ni prebil na čakalno listo. »Životari, hodi od enega zavetišča za brezdomce do drugega. Odločen je, da svoje telo enkrat za vselej reši drog, a težava je, da ga obdajajo le narkomani,« je povedala zdaj že nekdanja zaročenka Farah, ki pa še ni izgubila upanja. »Ko bi Eric le izvedel, kako mu peša zdravje, in bi se z njim srečal, potem bi Eddie morda dobil posteljo v njegovi kliniki.« A sta polbrata že pred nekaj leti izgubila stike. »Ko sem zbolel, sem mu nehal pisati, saj nisem vedel, kako dolgo bom še živel. Svojih težav nisem želel prevaliti na njegova ramena,« pa je pridal Eddie, v čigar srcu še vedno gori želja, da bi polbratu pred smrtjo lahko pogledal v oči. 

Deli s prijatelji