V javnost je pricurljala vsebina pisem iz preteklosti, ki jih je princ Charles pisal Nancy Reagan. Kot kaže, je bila njegova velika zaupnica, saj ji je rad potožil o marsikateri intimni zadevi, tudi o ljubezenskih težavah s princeso Diano, zaradi katerih je bil že na robu obupa. Prijateljske vezi med valižanskim princem in nekdanjo ameriško prvo damo pa niso bile le trdno stkane, ampak tudi dolgotrajne, saj je njuna korespondenca, skrita pred očmi javnosti, trajala kar štiri desetletja. Pisma je zdaj razkrila kalifornijska fundacija in knjižnica, posvečena predsedniku Ronaldu Reaganu, na željo zakoncev, da se njuna papirnata zapuščina po smrti obeh hrani v njenem arhivu.
Velika tolažnika sta od leta 1974 do Nancyjine smrti marca lani skupaj premostila veliko življenjskih prelomnic. Charles ji je odprl srce glede odnosa z valižansko princeso, o tem, kako ga je prizadela smrt babice, kraljice matere, ki je naredila v njem globoko brezno, in prvo damo tolažil pri bojih, ki jih je dolga leta bila zaradi obtožb o skokih čez plot in moževe alzheimerjeve bolezni. Pri tem pa ni skoparil s primerjavami, v enem od pisem je svoj zakon z Diano enačil za grško tragedijo. »Nihče ne more razumeti, dokler se ne zgodi njemu, in postaja le huje in huje. Nekoč ti bom povedal celotno zgodbo, mislim, da bi bila uspešna predstava,« se je glasil njegov čustveni izliv ob brezizhodni situaciji zaradi težav v zakonu.
Sladki spomini
|
Britanski prestolonaslednik je Ronalda Reagana, tedaj še guvernerja Kalifornije, spoznal leta 1974 na zabavi na veleposlaništvu v Palm Springsu, kjer so se zabavali skupaj s Frankom Sinatro, Bobom Hopom in drugimi slavnimi. Takoj se je še posebno ujel z njegovo ženo Nancy, ki mu je kmalu postala ljuba prijateljica. V pismu 30 let pozneje, ko je na poslednjo pot pospremila svojega moža, jo je poskušal Charles razvedriti prav s spomini na tiste sladke in brezskrbne kalifornijske čase. »To so tako ljubi in srečni spomini! Želel sem ti pisati, kako globoko sočustvujem s tabo. Veliko sem mislil nate, odkar je tvoj mož zbolel za zverinsko alzheimerjevo. Dobro vem, kako človeka ob tej bolezni ubija popolna nezmožnost pomagati.«
Brezizhodnost je Charles dobro poznal, zato ji je besede spodbude namenil tudi, ko jo je leta 1991 nezvestobe v zakonu v kontroverzni biografiji obtožila Kitty Kelley. Javni linč je istega leta doletel tudi njega. »Očitno bo na najino 10. obletnico poroke izšla cela serija pošastnih knjig – lahko si le zamišljaš, o čem vse bodo pisali.« Leto zatem so zlobni jeziki Charlesa pripeljali celo tako daleč, da je Reaganovi potožil, da je njegov zakon kot grška tragedija: »Le redki, ki niso bili priča vsemu, kar se je dogajalo, bi verjeli,« je brez razkrivanja specifičnih podatkov izlil svoje gorje.
