Če ne bi strmoglavil, bi šel za predsednika

Bilo je pred 17 leti, ko je zasebno letalo strmoglavilo v Atlantski ocean in v globino potegnilo Johna F. Kennedyja ml., njegovo ženo Carolyn Bessette in njeno sestro Lauren. Tragična smrt sina karizmatičnega predsednika ZDA še dandanes buri duhove, novi dokumentarni film in številna pričevanja znancev pa razkrivajo, da se je tudi čeden pravnik in urednik revije George spogledoval s politično kariero. 
Še več, JFK ml. naj bi si želel postati celo predsednik, kar bi mu s karizmo, ki jo je zanesljivo podedoval po čednih starših, vodstvenimi izkušnjami in bogato družinsko tradicijo zanesljivo uspelo, so prepričani številni prijatelji vsestranskega človeka, pripadnika znamenite rodbine, ki se je tragično ponesrečil pri komaj 38 letih. Bil je preprosto oseba, ki je zmogla dati upanje vsem okoli sebe, pripovedujejo prijatelji in nekdanji sodelavci, ki so se težko sprijaznili s smrtjo tako plemenitega in nadarjenega človeka. Nikoli ni izgubljal časa, vedno je imel v mislih naslednji korak – morda je bil na sporedu celo vstop v politiko, je med mnogimi prepričana tudi Johnova nekdanja osebna asistentka RoseMarie Terenzio. Kennedyju naj bi namreč newyorški senator Al D'Amato predlagal, naj se poteguje za župana New Yorka, toda pravnik je zamisel kaj hitro odpisal, ker položaj župana ni odskočna deska do Bele hiše, se spominja RoseMarie: »Rekel mi je, da se mora te zadeve lotiti drugače. Da mu bolj diši položaj guvernerja in da se bo mogoče potegoval za nominacijo v letu 2003.«

Najprej guverner,
 nato predsednik

To potrjuje Johnov dobri prijatelj Gary Ginsberg. Spoznala sta se na univerzi Brown in se skupaj podala v ustvarjanje revije: »Družila sva se večer pred njegovo smrtjo. Takrat se je že odločil, da bo prodal revijo George in se lotil politične kariere. To me sploh ni presenetilo, ne nazadnje se je izkazal kot odličen podjetnik, vodja in urednik, ki je politiko približal ljudem in revijo prodajal tako, da se je spretno izogibal ideologiji. Revijo so kupovali vsi tisti, ki so se jim politične revije tistega časa zamerile. Kar je drugim spodletelo, je Johnu uspelo. Tisto pomlad se je že hotel potegovati za senat, a se je potem odločil za položaj guvernerja. To je bila po mojem mnenju odlična zamisel, John bi zmogel voditi tudi tako kompleksen sistem, kot je država.«

Kdo ve, kaj vse je onemogočila letalska tragedija, obžalujejo mnogi, prepričani, da bi John utegnil postati nov veliki junak v ameriški politični zgodbi. Toda sin slovitega predsedniškega para je bil predvsem dober prijatelj, duhovit, prijazen in srčen, pogosto zmeden in kljub številnim oboževalkam nikoli ošaben – kar so pogosto trdili tabloidi. Takšnega se spominja tudi njegov nekdanji sostanovalec iz študentskih dni Chris Oberbeck. »Ko pomislim nanj, me preplavi žalost. Po drugi strani pa sem ponosen, da sem ga lahko spoznal in se z njim družil. Bil je resnično velik človek,« je dejal.

Dokumentarni film I Am JFK jr. (Jaz sem JFK ml.) je že doživel premiero v nekaterih kinematografih v ZDA, 1. avgusta ga bodo predstavili tudi na Spike TV, v njem nastopajo Johnovi dobri prijatelji Robert De Niro, Cindy Crawford in Mike Tyson ter medijske osebnosti, kot sta Oprah Winfrey in Christiane Amanpour.