Pri 65 letih ima že štiri nagrade bafta in zlati globus, kar dvakrat se je znašla tudi na prestižnem seznamu nominirancev za oskarja. Ja, britanska igralka Julie Walters se vsekakor uvršča v elitno skupino najboljših igralk svoje generacije.
Čeprav bi marsikdo pomislil, da zvezdnica uspešnic, kot sta filma Dekleta s koledarja in Billy Elliot, ne pozna zadrege, treme in vsaj občasno pomanjkanja samozavesti, sta jo v mlajših letih še kako bremenili sramežljivost in nesamozavest. Vsaj ko je šlo za srčne zadeve. Vselej je namreč potrebovala več kot le kozarček alkohola, da so ji popustile zavore in se je lahko prepustila moškim objemom. Spolnosti brez pijanske meglice sploh ni poznala, dokler ni naletela na bodočega moža Granta Roffeyja. A niti njuni ljubezni, ki zdaj traja že skoraj tri desetletja, morda nikdar ne bi dala priložnosti, če ne bi prej popila že najmanj dobre steklenice šampanjca.
Z alkoholom do princa
Pisalo se je leto 1986. Julie, tedaj že globoko v tridesetih, se je s prijateljico Ros odpravila v bar v Leicesteru, kjer sta nadaljevali začeto. Doma sta se za popotnico namreč že okrepili s tremi steklenicami penine, a noč je bila še mlada, oni pa že vsaj rahlo okajeni. »Velikanski si. Zgolj tvoj vrat je širok kot moje stegno,« se je z razvezanim jezikom obregnila ob Granta, tedaj še popolnega neznanca, ki pa mu je bila sproščena jezikavka, čeprav je od sramu ob izgovorjenem zardela, očitno všeč.
»Ko sva se z Ros odpravljali domov, se je ponudil, da naju pospremi. Sprva sva do vrat pospremila Ros, nato sva se odpravila proti meni. A čeprav sem ga povabila naprej, je povabilo zavrnil,« se srečanja, ki se je izkazalo za usodno, spominja Julie. Postavnega igralca je nato vendar zvabila v svoj dom. In ko je enkrat vstopil, ni nikdar več odšel. »Zame je bilo kot strela z jasnega. Spominjam se le, da sem ga tedaj, še tisto prvo noč, že vprašala, ali si z menoj želi otrok,« je dejala Waltersova in se ob misli na vprašanje, ki mu ga je postavila na noč njunega prvega srečanja in bi marsikaterega moškega pognalo v beg, kar malce zgrozila. »Groza! Na najino prvo skupno noč me je poganjal alkohol. A bila sem sramežljiva. Le kdo seksa brez pomoči alkohola?! Vsaj prvič. A Grant je bil resnično sladek. In razumevajoč.«
Elegantno staranje
Britanska zvezdnica se alkohola danes skoraj ne dotakne. V prvi vrsti zaradi alergije na kvas. »Vsako jutro po noči, ko sem si privoščila nekaj kozarčkov, sem se počutila grozno. Kot bi se me lotevala gripa, a bila sem prepričana, da je to normalno. Dokler mi ni ginekolog, ki sem mu malce pojamrala, predlagal, naj opravim alergijski test. In izkazalo se je, da sem alergična na kvas.« Zato danes ob le posebnih priložnostih, ko se vsi vdajajo brezskrbnemu veseljačenju, morda popije kozarček penine. »A ni mi všeč njen učinek na moje telo.«
Veteran med gledališkimi igralci Michael Gambon je pri 74 letih oznanil, da se zaradi pešajočega spomina poslavlja od igre. Judi Dench, denimo, se ne da in jemlje dodatke, ki pomagajo pri pomnjenju. Na podobno težavo pri učenju besedil je naletela tudi Julie. »Včasih sem se dan pred snemanjem zleknila v kopalno kad in preletela besedilo, nato pa se pojavila na snemanju in besede so brez težav vrele iz mene. Tega zdaj ne morem več. Besedilo se moram začeti učiti mnogo prej, ga ponavljati in ponavljati,« je tegobo zrelejših let izdala igralka, ki pa je vendar ponosna na vsako gubico. »Starati se želim elegantno. Ne verjamem v težnjo nekaterih, ki želijo pri 60 letih delovati kot tridesetletniki,« odkrito pravi zvezdnica, ki nikdar ni posegla po lepotni kirurgiji. »Nisem imela niti liftinga obraza.« A hkrati je prepričana, da ni nič narobe, če si želiš proces staranja malce upočasniti. »Včasih je to odličen izgovor. Ljudem le rečem, da jih štejem že več kot 60 in si bom namesto nečesa, kar mi ne diši, raje privoščila lepotni spanec.«
