Brando v Zadnjem tangu zares posilil soigralko

Ko je leta 1972 na velika platna prišel film Zadnji tango v Parizu, stvaritev režiserja Bernarda Bertoluccija, so nazorni prizori seksa in spolnega nasilja pretresli svetovno javnost in še dolgo dvigovali oblake prahu. Še do danes se niso polegli, saj prizor posilstva, ko Marlon Brando z uporabo masla kot lubrikanta posili Mario Schneider, velja za enega najbolj spornih v filmski zgodovini. Več kot upravičeno in verjetno na meji legalnega, saj je zdaj privrelo na plan, da prizor sploh ni bil zaigran. Ni ga bilo v scenariju, zanj pa je takrat komaj 19-letna Schneiderjeva izvedela šele, ko so se filmske kamere že vrtele. »Nisem hotel, da Maria zaigra ponižanje in bes. Hotel sem, da ju občuti,« je sebi v bran povedal režiser, na katerega se zdaj usul plaz kritik in ogorčenja.

Sanjal je o tem, da na ulici zagleda čudovito neznanko, z njo seksa, ne da bi kdaj izvedel, kdo je. To je bila ena od Bertoluccijevih spolnih fantazij, iz katere se je rodila zamisel za film, v katerem se mlada Parižanka zaplete v anonimno razmerje s precej starejšim ovdovelim Američanom, drug drugemu pa ne izdata niti svojega imena. 
Čeprav je glavno junakinjo igrala tedaj še povsem neznana in rosno mlada Schneiderjeva, je njena igra presunila kritiško srenjo. Kako tudi ne, ko pa – vsaj delčka – sploh ni igrala, temveč je vso surovost res doživljala. 
»Na neki način sem bil do Marie grozen, saj ji nisem povedal, kaj jo čaka. Toda želel sem si njenega odziva kot dekleta, in ne igralke,« priznava Bertolucci, ki se je z Brandom zarotil proti mladenki v imenu umetnosti. »Tisti prizor z maslom kot lubrikantom – jutro pred snemanjem tega kadra sva z Marlonom zajtrkovala. Pred nama sta bila bageta in maslo. V tistem sva se zgolj spogledala, izrekla nisva niti besede, a sva vedela, kaj želiva.«

Uničeno življenje

Film je bil končan. Posnet še zadnji prizor. Maria in Bernardo se po tistem nista videla nikoli več. Kot razlog je zvezdnica desetletja pozneje navedla, da ji je Bertolucci, ki se je vedel »kot gangster in zvodnik, uničil življenje ter ukradel mladost«, leta 2007 pa je še odkrito zapisala, da se je po koncu filma čutila zlorabljeno. 
»Scene z maslom ni bilo v scenariju. Ko sta mi povedala, me je preplavila jeza. Morala bi poklicati svojega agenta ali odvetnika, saj ne moreš igralca prisiliti v nekaj, česar ni v scenariju, a tega nisem vedela. Marlon pa mi je prigovarjal, da je to zgolj film,« je povedala in nadaljevala, da je med prizorom jokala resnične solze, po koncu pa se je čutila »ponižano in, če sem iskrena, malo posiljeno, tako z Marlonove kot Bertoluccijeve strani«. Marlon se ji po koncu snemanja prizora ni niti opravičil, kaj šele da bi jo potolažil. Na srečo pa je bil potreben zgolj en poskus in prizora niso ponavljali.

Pred leti je Bertolucci izjavil, da je bila Maria, čeprav tedaj stara le 19 let, dovolj zrela in odrasla, da je razumela, kaj se dogaja. Ter da ji nikakor ni ukradel mladosti. Zdaj je dodal, da ga je po filmu nato sovražila vse življenje, do smrti pred petimi leti. 
Morda se čuti malce krivega, obžaluje pa ne: »Da v filmu kaj dosežeš, moraš biti popolnoma svoboden. In od Marie si nisem želel, da ponižanje odigra, temveč da ga občuti. Zato me nikoli ni nehala sovražiti.« 
Zdaj se je sovraštvo, ki ga je čutila Maria, razširilo še med stanovske kolege, ogorčene, da je šel Bertolucci tako krepko čez mejo še sprejemljivega in etičnega. »Vsem, ki ljubite ta film. Gledate 19-letno dekle, ki jo posili 48-letni moški. Režiser je načrtoval napad nanjo, slabo mi je,« je tvitnila Jessica Chastain, bes in gnus občuti tudi Chris Evans, Anna Kendrick pa je prepričana, da bi morali oba strpati za zapahe. »To je neopravičljivo. Kot režiserka tega sploh ne morem predelati. Kot ženska pa sem zgrožena,« pridaja Ava DuVernay, ki se je s filmom Selma zapisala v zgodovino kot prva temnopolta režiserka, ki je kdaj prejela nominacijo za oskarja.