DRAŽBA

Bondova ura za 160.000 zelencev

Objavljeno 02. julij 2013 13.42 | Posodobljeno 02. julij 2013 13.42 | Piše: S. I.

Švicarski Breitling, kupljen za drobiž na garažni razprodaji, je na dražbi našel novega lastnika.

Breitlingova ura, kakršno je nosil Sean Connery v bondijadi Operacija Grom (Thunderball), je ta teden na dražbi v Londonu dosegla fantastično ceno – 160.000 dolarjev (122.000 evrov). In ker je to zapestna ura tajnega agenta 007, ima posebnost – geigerjev števec. Poleg tega pa je to tudi prva ura, ki jo je modificirala fiktivna enota Q britanske obveščevalne službe.

Iz garaže v vitrino

Slovita švicarska urarska družba Breitling je uro tipa Top Time izdelala leta 1962, nakar jo je umetniški oddelek filmske ekipe, ki je pripravljala Operacijo Grom, nekoliko predelal, da je bila videti, kakor da se v njej skriva tudi geigerjev števec. James Bond je v filmu iz leta 1965 namreč iskal ukradene atomske bombe in je potreboval tovrstno napravico, seveda skrito v zapestni uri.

Uro, ki je na dražbi pri ugledni avkcijski hiši Christie's dosegla ceno 122.000 evrov (zanjo so sicer pričakovali od 45.000 do 70.000 evrov), je tokratni prodajalec na garažni razprodaji kupil za borih 25 funtov (29 evrov). Pri Christie's niso izdali, kdo je legendarno Bondovo uro kupil tokrat.

Pop dražba

Breitlingova vohunska ura pa je bila le ena izmed 252 predmetov iz sveta popularne kulture, ki jih je družba Christie's ponudila na dražbi. V promet sta šla tudi besedilo nikoli posnete pesmi ameriškega kantavtorja Boba Dylana in prva poročna obleka hollywoodske zvezdnice Elizabeth Taylor, ki jo je nosila kot 18-letna nevesta, ko se je 1950. poročila s Conradom Hiltonom mlajšim, mladim dedičem hotelirske družine Hilton. Na poroko je bilo povabljenih okoli 700 gostov, zakon pa je trajal le dobrega pol leta. »Obleka simbolizira enega najbolj ikoničnih (nefilmskih) trenutkov zlate dobe Hollywooda,« so zapisali pri hiši Christie's. Poročna oprava je dosegla ceno 142.000 evrov: pričakovali so več kot pol manj.

A to še ni vse: naslednji teden gre v newyorški podružnici Christie's na dražbo eden prvih Applovih osebnih računalnikov – Apple 1 iz leta 1976, ki sta ga sestavila Steve Jobs in Steve Wozniak. Izklicna cena za napravo, ki je pomembno prispevala k računalniški revoluciji, je 300.000 dolarjev (230.000 evrov), pričakujejo pa, da bo prodana za skoraj dvakrat več.

Deli s prijatelji