Bil je čaroben decembrski dan, le tri dni pred silvestrskim večerom, ko se je leta 1989 rodil Salvador Sobral. Lizbona je bila dolga leta njegov prvi dom, dokler se ni odpravil v svet po znanje in izkušnje. Zaljubljen v čutne in globoko izpovedne melodije se je našel v jazz glasbi, ki je korenito spremenila njegovo življenje. Po končani srednji šoli se je odločil za študij psihologije, nato pa prek Erasmusa odpotoval na Majorko, kjer je resneje začel prepevati po tamkajšnjih barih. Niti sanjalo se mu ni, da bo s svojim čarobnim glasom nekega dne osvojil Evropo in svet. »Zgledoval sem se po velikanih s čustvi prepojene glasbene zvrsti, kot so Leonard Cohen, Stevie Wonder, Rui Veloso, pa mojstrih bossa nove, kot sta Caetano Veloso ter Chico Buarque. Spoznal sem, da lahko med prepevanjem pobegnem v neko drugo dimenzijo in v hipu pozabim na vse tegobe. Ko pojem, me od čustev pogosto zvija v drobovju, saj gre večinoma za ljubezenske, globoko izpovedne pesmi, ki niso vselej srečne,« slikovito oriše svoj odnos do te veje umetnosti in odgovori vsem, ki se sprašujejo, zakaj se tako 'čudno' premika med nastopom.
Na poti odraščanja se je za kratek čas odpravil čez lužo, kjer je spoznaval zakonitosti različnih glasbenih žanrov in se soočal s pastmi življenja. Prežetega s sočutjem in človekoljubnostjo so se ga vse pogostejši navali rasizma in nestrpnost do družbene raznolikosti tako močno dotaknili, da se je sklenil aktivno vključiti v širjenje ideje o ljubezni, združevanju in sprejemanju. Vse to skozi glasbo, zato je prekinil študij psihologije in se vpisal na glasbeno šolo Taller de Musics v Barceloni ter jo leta 2014 uspešno zaključil. Sledili so različni festivali, projekti, sodelovanja, vse dokler ni lani izdal svojega prvega albuma Excuse me. Z njim se je še bolj korenito zasidral v domače glasbeno pristanišče in začel koketirati z Evrovizijo.
Če nekega dne nekdo vpraša po meni. Reci, da sem živel, da sem te imel rad. Pred tabo sem le obstajal. Utrujen in z ničimer, kar bi lahko dal. Ljuba moja, poslušaj moje prošnje. Prosim, vrni se, spet me maraj. Vem, da se nimaš rada. Mogoče pa bi se lahko po malem spet naučila. Če se tvoje srce ne da. Ne čuti strasti, noče trpeti. Brez načrtov, kaj bo potem. Naju ima moje srce lahko rado oba. Prevod: Grega Vehement |
Tudi brez kiča se zmore
Glasba mu je že v zgodnjem otroštvu predstavljala pobeg na lepše in kot desetletni fantič je preizkušal talent v priljubljeni televizijski oddaji Bravo Bravissimo. Pri dvajsetih je pristal v prvem velikem tekmovanju Portugalski Idol, ki je bilo odskočna deska, čeprav je zasedel sedmo mesto. Tudi njegova sestra se je v eni izmed sezon potegovala za zmago, a ji ni uspelo. Odločena sta bila, da se bosta še bolj intenzivno posvetila glasbi, in vso ljubezen sta usmerila v evrovizijski projekt. »Luisa je od začetka ustvarjanja pesmi imela v ušesih moj glas in ni se mi bilo težko vživeti v vse njene besede. Vsak zlog je na mestu, zato ni čudno, koliko ljudi se je nastop dotaknil. To je moč iskrene glasbe, ki ni zaslepljena z odvečnimi lučmi in koreografijo, gledalcem in poslušalcem se ni treba ukvarjati z dolžino pevkinega krila ali številom kristalov, pirotehniko, plesalci … Lahko se osredotočijo le na sporočilo, ki je doseglo svoj namen, saj so jo ljudje kljub povsem intimni izvedbi opazili,« izpostavi poglavitni razlog za njun uspeh.
Močnejši od laži
Odmeven pa ni bil le nastop simpatičnega Portugalca, ampak njegovo skrivnostno zdravstveno stanje. Do zadnjega se namreč ni vedelo, ali bo sploh zmogel in smel potovati v Kijev. Zato ga je na tehničnih vajah nadomeščala sestra, on pa je do zadnjega dne okreval po zahtevni operaciji prebavil. Nekateri so celo špekulirali, da gre za hujšo okvaro srca in da je sestra ob pisanju pesmi črpala tematiko iz njegovega bolehnega srca. V resnici pa je sleherni atom energije hranil za nastop, poseg mu je pobral ogromno moči in tudi obleči so ga morali primerno njegovemu stanju po operaciji. Nekateri so zaradi nevednosti podvomili o njegovem modnem okusu, saj so mu bila oblačila bistveno prevelika. Pod ohlapne obleke so namreč skrili sledi kirurškega posega zaradi kile. Vsaj takšna je bila uradna razlaga, bolezen naj bi bila povezana s prirojeno okvaro jeter. A kot je dejal pred in po odmevnem nastopu, ne bo dovolil, da mu bolezen prekriža načrte. »Zdaj sem tukaj, v dovolj dobri telesni pripravljenosti, da razgalim srce in preplavim svet s čustvi. Če bi bilo moje srce res tako slabotno, kakor navajajo nekateri zlonamerni mediji, bi težko ljubil za oba,« zaključi v duhu zmagoslavnih stihov.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
