SLOVO

Bodočo ženo je prvič zasnubil že pri osmih

Objavljeno 19. avgust 2016 23.33 | Posodobljeno 19. avgust 2016 23.33 | Piše: T. P.

Dva meseca za svojo ženo je v 93. letu umrl režiser Arthur Hiller.

S 33 filmi se je podpisal pod manj projektov kot najbolj plodoviti režiserji filmske meke. In morda se kot William Wyler ali John Ford ne more pohvaliti z več zlatimi kipci za režijo, ampak z le eno nominacijo za oskarja. Pa vendar je Arthur Hiller v sedmi umetnosti vtisnil tolikšen pečat, da bo njegovo ime vedno žarelo v zlatih črkah. »Bila sem članica Akademije filmskih umetnosti in znanosti, ko ji je predsedoval Hiller. Zato se štejem za srečno, saj sem lahko iz prve roke opazovala njegovo predanost Akademiji in vseživljenjsko strast do ustvarjanja,« je zdaj dejala Cheryl Boone Isaacs, trenutna predsednice Akademije, ki se je z drugimi ustvarjalci zavila v črnino in v žalosti sklonila glavo, ko se je Hiller v svojem 93. letu za vselej poslovil od sveta.

On je krivec za enega od najbolj romantičnih filmov vseh časov, ob katerem še desetletja po nastanku prelivamo solze, hkrati pa je zagotovil preživetje družbi Paramount Pictures. Hiller je namreč tisti, ki je sedel na režijski stolček hita Ljubezenska zgodba in prepričal glave filmske hiše, naj kljub globokim denarnim težavam ne prekinejo snemanja, ampak mu pustijo, da konča začeto. Kar se je več kot obrestovalo. »Film se je med ljudmi širil kot požar. Spomnim se, da sem se peljal mimo kina in videl vrsto, ki se je raztezala čez štiri ulice!« Kar se je poznalo tudi v blagajnah. Kajti medtem ko se je Arthur držal obljube in kultno romanco posnel za manj kot dva milijona, je ustvaril več kot 100 milijonov dobička – ali če bi znesek prevedli v sodobnost, skoraj 660 milijonov današnjih dolarjev. In medtem ko so bili studii Paramount do tedaj v grozljivi finančni stiski, skoraj na točki bankrota, naj bi si z Ljubezensko zgodbo toliko opomogli, da so – tako trdijo poznavalci – preživeli in dve leti pozneje v kinematografe poslali trikratnega prejemnika oskarja, hit Boter, še dve leti pozneje pa za enajst oskarjev nominirano uspešnico Kitajska četrt.

Barval je scene

Režiser kanadskih korenin, ki mu je Ljubezenska zgodba prinesla zlati globus in nominacijo za oskarja, se je s sedmo umetnostjo srečal že v najranejših letih. Njegovi starši so v domačem Edmontonu namreč ustanovili judovsko gledališče, mali Arthur pa je sprva pomagal pri barvanju in postavljanju scen, nato pa je pri 11 doživel še odrski prvenec. A je vendar v njem utripala želja po režiji, čeprav se tega ni zavedal niti sam. Ko je v iskanju dela potrkal na vrata kanadske televizijske mreže CBC v Torontu, je na vprašanje, za kaj bi rad poprijel, izstrelil kot iz topa, da si želi biti režiser. »Še danes ne vem, od kod je to prišlo,« je pred nekaj leti razkril začetke. Sprva je vihtel taktirko pri televizijskih pogovornih oddajah, nato televizijskih serijah – tudi o slovitem odvetniku Perryju Masonu –, na čelo celovečerca pa je prvič sedel leta 1957. Že osem let pozneje se je popisal pod uspešnico, njemu najljubšo, Amerikanizacija Emily z Julie Andrews v glavni vlogi.

Prva strast je morda bila režija, preskakoval je med skoraj vsemi žanri, a se je večkrat preizkusil tudi na drugi strani kamere, v vlogi igralca. »Vlogo mi ponudijo morda enkrat na leto. A nikoli zaradi mene, ampak zaradi mojih las,« je povedal Hiller, ki je med letoma 1989 in 1993 sedel na čelu ameriškega igralskega ceha, med letoma 1993 in 1997 pa je kot 29. predsednik načeloval Akademiji filmskih umetnosti in znanosti.

Ženi sledil v grob

Največjo slavo mu je gotovo prinesla Ljubezenska zgodba z Ali MacGraw in Ryanom O'Nealom v glavnih vlogah. »Na vse pretege sem se trudil, da je ne bi prikazal kot solzave žajfnice. Želel sem, da se dotakne ljudskih src, da jim je ob filmu mar, a ne tudi, da bi jokali že od prvega kadra,« je povedal Hiller, ki pa je tudi sam doživel lastno ljubezensko zgodbo, kakršna je dana le malokomu. Ljubezen svojega življenja Gwen je namreč spoznal že kot fantič, na svet sta privekala le deset dni narazen, prvič pa jo je zasnubil že kot osemletni deček. In pri tem vztrajal, saj sta se pred oltar sprehodila 17 let pozneje, ko sta jih štela 25, ljubezen pa ju je v zakonu vezala dolgih 68 let. Vse do Gwenine smrti letošnjega junija. In očitno njune ljubezni ni prekinila niti smrt, saj se je Arthur svoji dragi manj kot dva meseca pozneje, minulo sredo, že pridružil. 

Deli s prijatelji