Bil je človek in igralec z veliko začetnico. Tako je švedskega igralca Michaela Nyqvista opisal Gerard Butler, ki je z zvezdo švedske kinematografije še nedavno stal pred kamerami prihajajočega trilerja Hunter Killer, a bo zdaj spremljal, kako ga bodo položili k večnemu počitku. »Bil je eden mojih najljubših igralcev, če ne celo najljubši. Ne zgolj zaradi neizmernega talenta, ampak tudi ker mu je uspelo ohraniti igrivost otroškosti in resnično človeško toplino. Vsega se je loteval z neizmernim dostojanstvom in integriteto, a se je hkrati na daleč videlo, da se ob tem zabava in ljubi svoje delo,« se je Butler z ganljivim videoposnetkom pretresen poklonil Švedu, ki je v 57. letu izgubil boj z rakom na pljučih.
Dolgo leto se je skrivaj boril z boleznijo, a se smrtonosnemu vragu ni dal. Sklenil je izkoristiti čas, ki mu je preostal, da je s še z zadnjimi močmi obogatil zakladnico sedme umetnosti, ki jo je dihal vse življenje, z dvema novima filmoma. S trilerjem z Butlerjem in Garyjem Oldmanom ob strani ter filmom katastrofe Kursk, pri katerem je moči združil s Colinom Firthom. Oba sta kot Michaelov labodji spev, ki bosta luč sveta ugledala šele posthumno. »Mirno, obdan z družino, je umrl eden najodličnejših in spoštovanih švedskih igralcev,« je vest o Nyqvistovi smrti sporočila njegova predstavnica in prosila za zasebnost, ki jo v teh težkih trenutkih potrebujejo igralčeva vdova Catharina in njuna otroka.
Ni poznal svojih korenin. V Stockholmu rojeni igralec je bil namreč posvojen in je mladostna leta in čas zgodnje odraslosti preživel v iskanju bioloških staršev, kar je popisal tudi v spominih Just After Dreaming pred sedmimi leti. A četudi njegovo iskanje ni obrodilo sadov, je v najstništvu vendar našel nekaj, kar mu je spremenilo življenje. Igro.
Pri 17 letih je za eno leto odšel v ZDA. Študentska izmenjava ga je namreč popeljala v ameriško zvezno državo Nebrasko, kjer se je prvič srečal z igro in se vanjo čez glavo zaljubil, tako da je po vrnitvi na rodno grudo nadaljeval študij igre na eni najbolj priznanih švedskih akademij v kraju Malmö. Ter si začel utirati pot med veljake. Sprva na gledaliških deskah, nato tudi pred televizijskimi kamerami, dokler ni leta 2000 doživel prvega preboja s švedsko komično dramo Together, s katero je opozoril nase tudi v mednarodnih filmskih vodah. Oživljanje literarnega lika novinarja Mikaela Blomkvista v seriji šestih filmov po knjigah Dekle z zmajskim tatujem, ki so prišle izpod peresa pisatelja Stiega Larssona, pa je bilo tisto, kar mu je odprlo vrata še v Hollywoodu. Tam si je v minulih nekaj letih hitro ustvarjal zveneče ime, predvsem kot zlikovec v uspešnicah, kot sta Misija nemogoče in John Wick.
