Bacek Jon v muzeju

Medtem ko bacek Jon s prijatelji osvaja kinodvorane po vsem svetu, se v Parizu odpira razstava, posvečena plastelinskim junakom britanskega studia Aardman, ki je staro in mlado v preteklosti že navdušil s celovečernima animiranima filmoma Kokoške na begu in Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouhca, da ne govorimo o televizijskih nanizankah z Wallaceom in Gromitom ter backom Jonom v glavnih vlogah.

Bacek Jon se je na malih zaslonih prvič pojavil leta 1995 v kratkem, z oskarjem nagrajenem animiranem filmu Wallace in Gromit: Za las, kjer je imel majhno, a še kako opazno vlogo. Odtlej je zrasel v pravega zvezdnika, ki je nastopil že v 140 kratkih animiranih filmih, v katerih so še kuža Bitzer, kmet (brez imena), debela ovca Matilda, jagenjček Timi in številni drugi junaki iz plastelina.

Navdih iz nemih filmov

Kakor sta pred odprtjem razstave v pariškem muzeju igrive umetnosti (Le Musee Art Ludique) povedala ustvarjalca in režiserja Backa Jona Mark Burton in Richard Goleszowski (z umetniškim priimkom Starzak), je bil sloviti ameriški igralec iz obdobja nemega filma Buster Keaton veliki vzor za backa Jona. »Na vratih studia sem imel vedno obešeno Busterjevo fotografijo, da bi animatorje in lutkarje opozoril na to, da »Jonu ni treba preveč blejati«, je povedal Goleszowski. Pomemben navdih so bili tudi nemi filmi Charlieja Chaplina, kot je Deček iz leta 1921, kjer nastopa mala sirota John. In tako se je v filmu Bacek Jon znašel tudi osiroteli kuža Slip, ki Jonu in druščini pomaga, da se znajdejo v velikem mestu.

Celovečerec Bacek Jon navdušuje tako gledalce kot kritike, ti so zapisali, da je film s plastelinskimi junaki pravi protistrup za računalniške hollywoodske risanke, ki sicer vladajo na velikih platnih in malih zaslonih. Del privlačnosti Backa Jona je prav njegova britanskost: puloverji, jopice, vljudnost in obsedenost z vremenom. Toda Burton in Goleszowski pravita, da tega niso storili načrtno: »Počnemo, kar pač počnemo in kar nas spravlja v smeh. In ljudje pravijo, da je to zelo britansko,« je dejal Burton. »Ljudem je všeč zgodba, britanskost pa preprosto pride zraven,« dodaja Goleszowski.