Uresničile so se mu otroške sanje. Kot deček se je Chris Pratt namreč utapljal v domišljijskem svetu velikanskih plazilcev in, četudi le v mislih, s protagonisti filmov Jurskega parka bežal pred krvoločnimi starodavnimi orjaki. Zdaj pa se je ameriški igralec tudi v resnici znašel v gozdnati divjini otoka Nublar, kjer je sodobna znanost čas zavrtela tisočletja nazaj, s filmskim alter egom Owna, ki v najnovejšem nadaljevanju megauspešne franšize Jurski park raziskuje obnašanje velociraptorjev, pa se je – vsaj če lahko sodimo po preteklih delih – gotovo moral pognati tudi v dir za lastno življenje. Ob čemer mu je gotovo prišlo še kako prav, da se je otresel odvečnih maščobnih blazinic, ki so na najhujši točki nagibale kazalec tehtnice že proti 150 kilogramom.
Začel je kot brezdomec
na Havajih
Šolo je obesil na klin, prepotrebne cekine poskušal zaslužiti kot prodajalec in slačifant, a je kaj hitro spoznal, da ga vleče drugam. Novi dom, četudi brez trdne strehe nad glavo, si je našel na tropskem Mauiju in se z izklesanim, zagorelim telesom in bujnimi svetlimi kodri, kot bi jih poljubilo sonce, zlil v eno s tamkajšnjo deskarsko kulturo. »To je čudovit kraj za brezdomce. Delali nismo skoraj nič, le toliko, da smo si lahko kupili nekaj za pod zob, preostanek časa pa smo uživali v popivanju in kajenju trave,« se igralec spominja življenja na Havajih, ko je spal v šotoru na plaži ali v svojem kombiju in ni niti slutil, da mu bo delo v restavraciji s hitro prehrano življenje obrnilo na glavo. »Bil je noro lep,« je o Chrisu dejala igralka Rae Dawn Chong, ki ga je iz oblaka vonja hitre hrane potegnila na filmsko avdicijo Prekleti 3 in v drugo smer zagnala kolesje mladeničeve usode. V smeri slave in – debelosti.
Zaročenka ga je pitala kot pujska za zakol
Čeprav živimo v svetu, ki ga žeja po popolnih telesih, potrebujemo tudi takšne, ki se prevladujočim lepotnim standardom skoraj posmehujejo. In ko je Pratt postal del igralske ekipe humoristične serije Parki in rekreacija, je sklenil na svoje kosti naložiti nekaj dodatnega mesa. Malce preveč. »Pridobivanje kilogramov je postalo skoraj igra, kako hitro se lahko čim bolj poredim. Pri vsakem branju scenarija sem zmazal štiri velike hamburgerje. Postal sem resnično debel in tehtal že 150 kilogramov,« se spominja Pratt, ki pa, vsaj delno, za svoje že nezdravo goltanje hrane krivi tudi Anno Faris, ki je očitno dobro vedela, da pot do moškega srca vodi skozi želodec. »Zaljubil sem se v žensko, ki je svojega izbranca nadvse rada hranila. Zabavala sva se, pila veliko vina, hkrati pa me je pitala skoraj kot prašička za zakol. Ona je pojedla le malo, jaz pa sem vselej zmazal svojo porcijo, ki nikakor ni bila majhna, nato pa še vse, kar je pustila ona.« A očitno se je vitki Anni strategija zapeljevanja obrestovala, saj jo je igralec leta 2009, po dveh letih romance, že zasnubil in še v istem letu tudi popeljal pred oltar.
Debelost ga je
stala spolni nagon
Kariero v svetu filma si je ustvaril kot zabavni debelinko, a ko so ugasnile kamere, mu je z obraza splahnel nasmešek, saj je pretirana teža tolstega telesa na njegovo počutje, telesno in duševno, vrgla temačno senco. »Postal sem depresiven in bil nenehno utrujen. Debelost ni vplivala le na linijo mojega pasu, ampak tudi na srce, kožo, na moje celotno telo. Postal sem celo impotenten.« A vendar je tehtnico prevesli šele trenutek, ko je samega sebe uzrl na malem zaslonu. Se zgrozil. In se v tistem trenutku odločil prevzeti nadzor nad svojim telesom. »Postal bom fit in se nikdar več zredil!« je padla kocka. A čeprav je vedel, da pot ne bo lahka, se mu ni niti sanjalo, kako težko bo utišati glasove, ki so ga rotili po zalogajih in razkošnih obedih.
Štirje kilometri teka na dan. Grizljanje hrustljave zelene solate in pitje beljakovinskih napitkov. Vino, ki ga je prej tako rad pil z ženo, je postalo le odmev preteklosti. A čeprav mu zdrava prehrana nikakor ne diši, je spoznal, da se je odrekanje izplačalo. »V obdobju, ko sem bil debel, sem v trenutkih žalosti našel uteho v hrani. Ko sem začel metati vase vse, kar mi je prišlo pod roke, sem se počutil odlično, kot bi polnil neko praznino. A ko sem nehal jesti, je depresija spet udarila. Zdaj me obroki morda ne polnijo z navdušenjem, saj mi je zdrava prehrana precej dolgočasna. A se v nasprotju s starim jazom med obroki počutim naravnost odlično.«