Angelina o krutem režimu
 kamboških Rdečih Kmerov

Med letoma 1975 in 1979 so Rdeči Kmeri s stradanjem, boleznimi, prisilnim delom in usmrtitvami sistematično pobili okoli dva milijona prebivalcev. Skoraj četrtino nas vseh. To je zgodba o preživetju, mojem in moje družine, ki pa odslikava to, kar so dali skozi še milijoni drugih, je kot uvod v literarno uspešnico First they killed my father: A daughter of Cambodia revolution (Najprej so ubili mojega očeta: Hči kamboške revolucije) zapisala Loung Ung, ki se je s svojimi spomini usidrala v srca milijonov, tudi Angeline Jolie, ki bo njeno srce parajočo zgodbo prenesla na filmska platna.

Na Kambodžo jo veže ljubezen

Kambodža v srcu Joliejeve vsekakor zavzema posebno mesto. Spočetka je bila namreč le še ena v vrsti dih jemajočih lepotic Hollywooda, ko pa jo je snemanje filma o Lari Croft popeljalo v Kambodžo, se je spremenilo vse. Preganjati so jo začeli jok sestradanih otrok, bolečina vojnih vdov in kriki deklet, ki na vojnih območjih postanejo žrtve posilstev, ob čemer si ni več mogla zatiskati oči in ušes. S solznimi očmi je visoko zavihala rokave in sklenila po svojih najboljših močeh pomagati svetu, leta 2002 pa je siroti iz kamboške sirotišnice na stežaj odprla srce in vrata svojega doma. In, tudi zaradi svojega posvojenca Maddoxa, že leto pozneje začela projekt Maddox Jolie-Pitt Project (MJP), ki skrbi za 5000 prebivalcev vasi Samlaut in v katerem izvajalci skrbijo za gradnjo cest, šol, zdravstvenih ustanov, pomemben del projekta pa je tudi odstranjevanje min. »Loungini spomini so me globoko ganili. Za vselej so spremenili in poglobili moje razumevanja, kako otroci doživljajo vojno in kakšne čustvene posledice jim pusti,« pravi Angelina in pridaja, da je v svoj novi ustvarjalni projekt še toliko bolj osebno vpletena zaradi Maddoxa, ki prihodnji mesec praznuje 14. rojstni dan.

Na Kambodžo je ne veže le ljubezen, ampak tudi posvojeni sinček in častno državljanstvo, ki ji ga je pred desetletjem zaradi njenega prispevka kot ambasadorke Združenih narodov, ko je večino naporov usmerila v okoljevarstvena vprašanja in v boj proti revščini, izročil sam kamboški kralj. Zaradi česar je tudi Ungova, ki se je med knjižnimi platnicami spominjala krutega režima, prepričana, da je pripovedovanje njene zgodbe skozi film v odličnih, če ne najboljših rokah. »Z Angelino sva se spoznali leta 2001 in med nama se je v trenutku spletlo zaupanje. Skozi leta sva postali tesni prijateljici, moje občudovanje Angeline kot ženske, matere, filmske ustvarjalke in humanitarke pa le vztrajno raste. Zato si štejem v čast, da bo zgodbo moje družine spremenila v film,« pravi Ungova, ki je z zvezdnico sklenila glavo pri ustvarjanju scenarija. Joliejeva se bo pod film podpisala tudi kot režiserka in producentka.

Te zgodbe je nujno povedati!

Nikakor ni zgolj lepa, praznoglava lutka, temveč odločna ženska dejanj, ki nas želi predramiti, da pokukamo iz varnega kokona ter začutimo krvaveče rane sveta. Tudi prek filma. Tako je pred štirimi leti pogled javnosti usmerila na Balkan in se s filmom V deželi krvi in medu dotaknila tamkajšnje krvave vojne vihre, zdaj pa želi pozornost preusmeriti na Kambodžo. »Takšne filme je sicer težko, a vendar nujno povedati in videti,« meni lepotica, ki se ji z adaptacijo zgodbe Loung Ung uresničuje delček sanj. Tudi, ker bosta pri ustvarjanju sodelovali avtorica zgodbe in priznani kamboški režiser in scenarist Rithy Panh, ki se lahko pohvali tudi z nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film. Kakšno vlogo bo namenila posvojencu, še ni znano.

Film naj bi luč kinematografov ugledal proti koncu naslednjega leta, predvajali ga bodo tudi na pomembnejših festivalih. Podobno, kot je to storila že s filmom V deželi krvi in medu, ki ga je posnela v dveh jezikovnih verzijah (eno v angleškem, drugo v izvirnem lokalnem bosanskem, srbskem, hrvaškem jeziku), pa bo tudi zgodbo Ungove povedala v angleškem in kmerskem jeziku.