Slavko Avsenik je bil komponist, ki je imel izjemen občutek za to, da je s svojo instrumentalno izraznostjo in genialnostjo znal pogledati v srce in to zapisati v harmonično melodijo, njegov brat Vilko pa je to prelil v notno črtovje in skladbe aranžiral. Oba sta zgradila popolnoma nov glasbeni svet in veljata za nestorja narodno-zabavne glasbe. S svojim ansamblom sta tlakovala pot tej novi glasbeni zvrsti, s katero sta spreminjala podobo evropske popularne glasbe.
V Slavkovih več kot 1000 avtorskih skladbah se zrcali narodova dediščina, ki je postala pomemben del slovenske glasbene zakladnice. Prve Avsenikove skladbe so ponarodele že v 80. letih prejšnjega tisočletja. Izviren, dinamičen in značilen stil Slavkovega igranja, v katerega spada tudi znamenito tresenje harmonike, danes posnemajo desettisoči ansambli po vsem svetu. Njegova glasba je pred dvema letoma slavila 60-letnico obstoja. Ob tem jubileju je bila kot poseben fenomen vpisana med slovensko nesnovno oziroma duhovno kulturno dediščino. Betka Šuhel, nekdanja radijska napovedovalka, televizijska voditeljica in družinska prijateljica družine Avsenik, se spominja, da je Slavko sam večkrat dejal, da mora glasbo narod začutiti. »Če je ne, nisi naredil nič in je treba poskusiti znova,« je dejal.
Znano je, da je med igranjem z odra vselej opazoval, kako so se ljudje na določene skladbe odzivali. Ali so se ob njih le rahlo pozibavali, ali so udarjali s prsti po mizi, ali so si pomagali takt dajati z nogami. Sploh pa so mnogi prepričani, da melodije, ki sta jih ustvarila brata Avsenik, ne bodo nikoli utonile v pozabo. Tudi zato ne, ker je po svetu in doma toliko posnemovalcev, nekateri omenjajo, da naj bi bilo skupaj kar okoli 10.000 ansamblov, ki preigravajo glasbo, ki sta jo ustvarila brata Avsenik. Igranja na harmoniko se danes učijo tudi takšni, ki so se komajda postavili na lastne noge, o čemer pričajo številne glasbene šole, ki so nastale v zadnjem desetletju pri nas, povečuje pa se tudi število harmonikarskih tekmovanj. Tudi Avsenikovi so ustanovili lastno glasbeno šolo, prav tako prirejajo harmonikarska tekmovanja. Ponekod, predvsem na Štajerskem in Dolenjskem, je bolj kot klavirska priljubljena diatonična harmonika oziroma frajtonarica, ki jo je poosebljal Avsenikov glasbeni prijatelj, dolenjski godec Lojze Slak. Morda tudi zato, ker je frajtonarica kot inštrument lažja za otroke, ki jo lahko vzamejo v roke že pri petih ali šestih letih. Hohnerjeva 120-basna klavirska harmonika Bravo s tremi registri in 41 tipkami, denimo, pa tehta kar 9,2 kilograma, kar za začetnike res ni mačji kašelj. A mnogih niti to ne odvrne od tega, da bi se sprehajali po črno-belih tipkah in iz meha izvabljali melodije, kakršne je ustvarjal Slavko Avsenik, ki je mnogim bil in ostaja velik vzor.
Avsenikov festival bo
Čeprav so Begunje te dni ovite v žalost in črnino, dolgo ne bo več tako. Ne nazadnje bi si tako želel tudi sam Slavko Avsenik. In glasba bo v gostilni Pri Jožovcu še odmevala, v majhno gorenjsko vasico bodo turisti še množično prihajali občudovat zapuščino, ki je na ogled v muzeju in galeriji. Prav zato odločitev, da Avsenikov festival bo in bo potekal avgusta. Le da ga ne bodo v celoti posvetili skladbi Na Golico, ki jo je Slavko skupaj z bratom Vilkom ustvaril pred natanko 60 leti, kot je bilo zamišljeno najprej, temveč bo namenjen spominu na Slavka Avsenika.
Številni glasbeniki se strinjajo, da bo glasba, ki jo je Slavko ustvarjal z bratom Vilkom, po njegovi smrti postala še bolj priljubljena in bo le še pridobivala veljavo.
Avsenikova glasba je razcvet doživela v 70. in 80. letih, res pa je, da so jo nekaj časa skoraj bolj cenili v tujini kot doma. Še preden je ansambel bratov Avsenik prenehal aktivno delovati, so nastali novi ansambli v kvintetovski zasedbi, ki so prav tako preigravali Avsenikove melodije, a ustvarjali tudi svoje. Najpogosteje jih v repertoar še vedno uvrščajo Gašperji, prvi uradni nadaljevalci Avsenikove glasbe, Hišni ansambel Avsenik, Gorenjski kvintet, Alpski kvintet, Mitja kvintet, ansambel Svetlin, Slovenski muzikantje, Igor in Zlati zvoki, Slovenski zvoki, Veseli Begunjčani, Okrogli muzikanti in mnogi drugi, če omenimo le nekaj najbolj znanih kvintetov, ki imajo v sestavu pet inštrumentov, poleg harmonike kitaro ter bas kitaro oziroma bariton, trobento in klarinet, kar je izum Slavka Avsenika in s katerimi lahko izvajajo zahtevnejše skladbe. Te imenitno zvenijo tudi v družbi citer, saksofona, violine in drugih inštrumentov.
| Mejniki iz leta v leto |
1948 – Slavko Avsenik velja za enega najbolj nadarjenih smučarskih skakalcev. Na Bloudkovi 80-metrski skakalnici poleti kar 74 metrov. 1953 – Slavko Avsenik kot harmonikar naredi avdicijo na Radiu Ljubljana, v istem letu z bratom Vilkom ustanovita najprej trio, potem pa Gorenjski kvartet, Slavko pa zloži prvo avtorsko vižo V planinski koči. 1955 – Razširitev instrumentalne zasedbe v kvintet in nastanek male gramofonske plošče za nemško založbo Telefunken s štirimi skladbami, med katerimi je Na Golici. 1956 – Velika nemška koncertna direkcija povabi Slavka Avsenika s štirimi nemškimi študenti, s katerimi imajo samo eno vajo, na enomesečno turnejo po Nemčiji in v 30 dneh odigra 60 koncertov v 60 različnih mestih. 1957 – Nastanejo prve, danes že ponarodele melodije: Večer na Robleku, Rezka, Tam, kjer murke cveto, Na mostu … V Nemčiji izide Avsenikova prva velika plošča. Instrumentalistom se pridruži pevski duet Franc Koren in Danica Filiplič. 1959 – Vrstijo se samostojni koncerti po Evropi, v Jugoslaviji izide prva slovenska velika plošča Tam, kjer murke cveto. 1961 – Na olimpijskem stadionu v Berlinu ansambel igra pred večdesettisočglavo množico, začnejo se velike, vnaprej razprodane turneje po Evropi. 1962 – Pojavijo se prvi klubi oboževalcev Avsenikove glasbe, Avseniki prejmejo priznanje zlata zvezda za 100. posneto skladbo pri založbi Teldec, tovarna glasbil Hohner pa izdela prvo harmoniko po Slavkovih željah. 1964 – Kvintet Slavka Avsenika nastopi na zimskih OI v Innsbrucku in prejme prvo zlato ploščo za milijon prodanih plošč, na leto priredijo 150 koncertov, od tega samo 12 doma v Sloveniji. 1967 – Melodije bratov Avsenik priredi in posname Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, izide deseta velika Avsenikova plošča, na turnejah pa prevozijo več kot 650.000 km. 1971 – Ansambel po turneji po ZDA in Kanadi v Hali Tivoli nastopi na štiritisočem koncertu, posname 25. veliko ploščo, dvojni album Zlati zvoki, za peti milijon prodanih plošč pa prejme diamantno ploščo. 1974 – Za ansamblom je 5000 nastopov in devet milijonov prodanih plošč. Od ansambla se poslovi tenorist Franc Koren, nova člana poleg Eme Prodnik postaneta Jožica Svete in Alfi Nipič. Helidon izda dvojni album Slovenija, od kod lepote tvoje. 1975 – Ansambel Bratov Avsenik je razglašen za najbolj priljubljen narodno-zabavni ansambel nemške televizije, Združenje evropskih diskografskih hiš podeli Slavku Avseniku evropskega glasbenega oskarja za izvirnost, kakovost in priljubljenost skladb, Slavko postane častni občan občine Radovljica in prejme Linhartovo plaketo. 1979 – Slavko Avsenik je uvrščen v leksikografsko publikacijo Who is who?, večkrat ves zaslužek od nastopov nameni za dograditev planiške velikanke. 1981 – Za največkrat predvajano Avsenikovo polko Na Golici prejme Slavko zlatega leva Radia Luxemburg. 1982 – Emo Prodnik v pevskem tercetu nadomesti Joži Kališnik, novinarji pa izračunajo, da bi s 27 milijoni izvodov Avsenikovih plošč, zloženih drugo na drugo, dosegli sedemkratno višino Triglava. Prejme medaljo zlato odličje Hermanna Lönsa, ki jim ga podeli zahodnonemški minister za kulturo. 1983 – Ob 30-letnici Ansambla bratov Avsenik prejmejo red zaslug za narod, srebrno zvezdo. 1985 – S solistično kitaro se očetovemu ansamblu občasno priključi njegov tretji sin Grega Avsenik in posname samostojni dvojni album, ansambel že drugič odide na turnejo po ZDA in Kanadi, tudi doma ima vse več koncertov. 1988 – Po uvrstitvi v prvo knjigo Enciklopedije Slovenije ansambel priredi 35 jubilejnih koncertov po Sloveniji ob svoji 35-letnici. Slavko prenovi Jožovčevo gostilno, ki jo prevzame sin Grega. 1989 Avseniki z razstavo del slikarja Maksima Gasparija v Begunjah odprejo Galerijo Avsenik, ki jo vodi Slavkova žena Brigita. V Evropi je ustanovljen 150. klub prijateljev ansambla. V Sloveniji izide prva laserska plošča Ansambla bratov Avsenik. 1990 – Za zasluge v narodno-zabavni glasbi nemško ministrstvo za kulturo Slavku podeli platinasto medaljo, slovenska kasetna produkcija pa ansamblu podeli zlato videokaseto. Zdravniki svetujejo Slavku, da naj zaradi težav s hrbtenico preneha nastopati. 1991 – Avsenikovih več kot 700 avtorskih skladb do tega leta izide na več kot 120 nosilcih zvoka, od tega je 33 zlatih plošč. Po svetu ima 10.000 posnemovalcev svojega stila igranja, prodanih je več kot 31 milijonov izvodov plošč in kaset, na satelitskem programu prikažejo oddajo z naslovom Obisk pri Slavku Avseniku, ki jo predvaja 20 televizijskih postaj po Evropi. 1992 Slavko Avsenik ostaja aktiven kot avtor glasbe, vlogo Vilka Ovsenika pa prevzame Slavkov prvi sin Slavko Avsenik ml., s katerim nadaljujeta ustvarjanje glasbe za ansambel Gašperji in duet M4M. 1997 – Tretji sin Grega Avsenik ustanovi svoj ansambel, s katerim izda album. Pri Jožovcu zgradi večnamensko dvorano Pod Avsenikovo marelo, v katero od blizu in daleč privablja ljubitelje Avsenikove glasbe. 1998 – Ansambel bratov Avsenik prejme častni znak svobode RS za zasluge na področju slovensko zaznamovane množične glasbene kulture doma in po svetu. 1999 – Predsednik Republike Slovenije podeli bratoma Avsenik najvišje državno priznanje za zasluge na področju slovensko zaznamovane množične glasbene kulture doma in široko po svetu. 2009 – Svoj ansambel ustanovi Slavkov vnuk Sašo Avsenik, tretja generacija Avsenikovih, in s tem postane uradni nadaljevalec Avsenikove glasbe. 2012 – Slovenski etnografski muzej Avsenikovo glasbo kot poseben fenomen za zmeraj vpiše med slovensko nesnovno oziroma duhovno kulturno dediščino. 2013 – Gregor Avsenik prejme najvišje evropsko glasbeno priznanje Oberkrainer Aword za 30-letno delovanje v vlogi glasbenika in organizatorja prireditev. |
