Silna, visokoenergijska glasba, ki poslušalce skoraj roti, naj moč zvoka navijejo do maksimuma. Koncerti, na katere bolj občutljivi verjetno sploh ne zaidejo v strahu, da bi jim ob glasnosti, ob kateri se morda še steklen kozarec razleti na tisoče koščkov, lahko počili bobniči. Ne nazadnje jih je celo izdelovalec slovitih kitar gibsonk označil za eno izmed deseterice najglasnejših rockerskih skupin vseh časov. A zdaj se lahko zgodi, da bodo morali vsaj za nekaj časa utihniti, saj Brianu Johnsonu, vodilnemu glasu avstralskega hard rock benda AC/DC, grozi popolna izguba sluha, če za vsaj nekaj časa ne izpreže.
Minulo leto so se spet odpravili osvajat svet, a se jim je zdaj, ko imajo za sabo že več kot polovico svetovne turneje Rock or Bust, zataknilo. Naslednjih deset koncertov po ZDA morajo zaradi zdravstvenih težav frontmana namreč prestaviti, pa tudi usoda vseh nadaljnjih koncertov – tudi tistih po Evropi, začenši z nastopom v Lizboni v začetku maja – visi v zraku. »Zdravniki so Brianu Johnsonu svetovali, naj nemudoma konča turnejo, sicer lahko popolnoma ogluši,« je na razočaranje njihovih oboževalcev zasijalo s spletne strani legendarnih starih mačkov. Kajti četudi hkrati obljubljajo, da bodo ljubitelji njihove glasbe v vsakem primeru prišli na svoj račun, marsikomu obet, da bo za mikrofonom vsaj na nekaterih nastopih »zelo verjetno stal nadomestni pevec«, nič ne diši. Kajti medtem ko večina oboževalcev sicer stiska pesti, da bi se njihovemu idolu povrnilo zdravje, drugi čivkajo, da »nadomestni pevec ni opcija« ter da »AC/DC brez Briana sploh ne obstaja«. Ob čemer so morda pozabili, da prvih sedem let njihovega ustvarjanja v zasedbi Johnsona sploh ni bilo, saj je ta nadomestil glavnega pevca šele 1980., po nesrečni smrti tedanjega frontmana Bona Scotta. A se je vendarle nemudoma zapisal v zgodovino, saj je prvi album, pod katerega se je podpisal tudi Johnson, dosegel rekordno prodajo – v številu prodanih izvodov ga je namreč presegel zgolj Thriller Michaela Jacksona.
Demenca in zapor
Že več kot štiri desetletja sooblikujejo glasbeno krajino, nekatere glasbene sladokusce pa je začelo skrbeti, ali se morda počasi ne bliža čas njihovega slovesa. Grožnja gluhosti je namreč le zadnja v nizu težav in gorja, ki zadnji dve leti pretresajo legendarne glasbenike. Pred letom in pol je ustanovnega člana, ritem kitarista in glavnega pisca besedil Malcolma Younga namreč zamenjal nečak Stevie, saj je enega najboljših kitaristov na svetu zadelo prekletstvo številnih starostnikov, demenca, zaradi katere se je že poslovil od kratkoročnega spomina. Le nekaj mesecev pozneje, tudi 2014., pa je z odra sestopil še bobnar Phil Rudd, obtožen poskusa umora in posedovanja drog. A medtem ko je bila prva obtožnica pozneje umaknjena, si je s prepovedanimi substancami prislužil osem mesecev hišnega zapora.
Bobnič počil v dirkalniku
Čeprav ob novici, da Johnsonu grozi gluhost, marsikdo sklepa, da je to povezano z desetletji v vodah glasne glasbe, 68-letnik za svoje težave krivi dirkalne avtomobile. »Na levo uho izgubljam sluh. A ne zaradi glasbe, pač pa, ker sem predolgo in brez ušesnih čepkov sedel v dirkalniku. Preprosto sem si jih pozabil vtakniti v ušesa, preden sem si na glavo poveznil čelado,« je lani povedal voditelju Howardu Sternu. »Dobesedno sem slišal, kdaj mi je počil bobnič. Postal sem omotičen, snel sem čelado in iz ušesa mi je mezela kri. Adijo, bobnič.«
