Vase je vsrkaval lepote okoliških gora, ko se je s psi ob strani dolge ure sprehajal skozi gozdove in čez travnike, ki obdajajo koloradsko mestece Crawford. V rastlinjaku pred rančem, kjer sta si z ženo Pam Baker že pred dvema desetletjema ustvarila topel dom, je z ljubeznijo gojil paradižnike ter se v bližnjih potokih učil umetnosti muharjenja. V hladnih zimskih dneh pa se je, obdan s prijatelji, grel ob ognju v kaminu ali pa zavil v lokalni bar na igro snookerja. To je bil Joe Cocker, v očeh sveta sicer član aristokracije rock'n'rolla, a v srcih domačinov Crawforda izjemen sosed in topel človek. »Postal je eden izmed nas. Domačin.« In človek, ki je v želji, da bi otroci njegovega okraja lahko doživeli božič v vsej čarobnosti, že pred 18 leti v zameno za vstopnino odprl vrata svojega ranča naključnim obiskovalcem. In v zgolj dveh dneh zbral 60 tisočakov! Iz tega se je rodil sklad Cocker Kids’ Foundation, ki je v minulih letih z več kot milijonom ameriških dolarjev podprl vrsto otroških in mladinskih programov, povezanih z izobraževanjem, športom in umetnostjo. A četudi je rockerski megazvezdnik v ponedeljek, 22. decembra, izgubil težko bitko s pljučnim rakom, naj si ne bi želel cvetja in sveč. Njegove misli namreč tudi še posmrtno ostajajo pri teh, ki potrebujejo pomoč, saj si namesto žalnih vencev želi donacij neprofitni organizaciji, ki je sad njegovega dela s Pam.
Britanski glasbeni velikan ne bo pozabljen, saj bo njegov hripavi glas, ob katerem nas je zaščemelo po vsem telesu, odzvanjal tudi med prihodnjimi generacijami in njihovimi potomci. A medtem ko se je Cocker v misli glasbenih sladokuscev usidral z nepozabnim, raskavim glasom in je z divjimi nastopi, ko mu je trzalo vse telo, na noge spravljal večdesettisočglave množice, si ga bodo otroci s socialnega roba zapomnili malce drugače. Da so zaradi njega morda dobili nov par tekaških superg. Da so, četudi jim tega starši niso mogli ponuditi, lahko odšli na glasbeni tabor. Da so lahko prosti čas preživljali v igri z vrstniki na otroških igriščih, ki so zrasla zaradi pevčeve fundacije. Ali da se ob božičnem času resnično dogajajo čudeži – ko se je na vsakoletni zabavi pod taktirko Cockerjevega sklada pojavil tudi nasmejani, okrogli mož s polno vrečo daril. »Ogromno naredijo za otroke. Naučijo jih, kako biti del skupnosti,« je pred leti dejala Melinda Foster, spočetka malce skeptična do glasbenikovega udejstvovanja v lokalni skupnosti. A se je vendar spreobrnila in postala njegova goreča zagovornica.
Imel je glas, a tudi tisto, kar dober vokal povzdigne in iz njega naredi zvezdnika največjega kalibra. Izjemno odrsko prezenco. Ko je, na prvi pogled kot po naključju, davnega leta 1969 zataval na oder Woodstocka, so ljudje sprva opazili le malce razcapanega, zmedenega in prav nič glamuroznega mladca. Ki pa je nato zagrabil mikrofon in začel peti. Sicer vsem poznano skladbo With a little help from my friends, ki jo je dve leti prej svetu sicer predstavila legendarna liverpoolska četverica The Beatles, a je tokrat zvenela drugače. Morda bolj dramatično in z več vznemirjenja, kar je Cockerja izstrelilo med zvezde. Med glasbeno elito, kjer je kraljeval skoraj pol stoletja, vse od hipijevskega festivala do sodobne digitalne ere. »Bil sem izjemno zadovoljen, ko se je Joe odločil prirediti našo skladbo. S producentom je prišel v snemalni studio, nam predvajal posnetek svoje interpretacije in spodneslo mi je tla pod nogami. Pesem je spremenil v himno soula, za kar mu bom večno hvaležen. Bil pa je tudi čudovit fant, ki sem ga imel srčno rad, kot ogromno drugih pa sem ljubil tudi njegovo petje,« je dejal sir Paul McCartney, eden prvih, ki so se poklonili preminuli glasbeni legendi. A nikakor ne zadnji, saj se pokloni in izlivi žalosti ob izgubi, ki je zadela glasbeni svet, na družabnih spletnih omrežjih vrstijo drug za drugim. Od pevčevih oboževalcev do njegovih kolegov. Od Ringa Starra, Bryana Adamsa in Boya Georgea do Rickyja Gervaisa in Bette Middler, ki se je s težkim srcem poslovila »od lomilca src. V vseh pogledih.« Ki pa nas bo (raz)grel tudi še iz onstranstva. Če ne drugače, z ikonsko skladbo You can leave your hat on.