LJUBLJANA – Daleč je že leto 1954, ko se je harmonikar in skladatelj domačih viž Franc Šegovc prvič pojavil v javnosti s kvartetom Štirje kovači. Na trobento, bariton in saksofon so igrali Tone Breznik, Tine Lakovšek in Maks Klančnik, sodobni kvintet z istim imenom pa je nastal šele nekaj let pozneje.
Vsi delali v kovačiji
Ime je nastalo, ker so vsi štirje delali v kovačiji tedanje tovarne kos in so kljub trdemu delu našli čas še za glasbo. Prvi uspeh je prišel še istega leta, ko jih je Radio Ljubljana povabil k sodelovanju v oddaji Za našo vas, hitro pa so nastale tudi njihove prve, še danes sila priljubljene uspešnice – Kam le čas beži, Rženova Tinka, Kovaška …
Zmaga!
Desetletje pozneje, ko je bil v ansamblu že kitarist Jože Repnik, so se na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču udeležili tekmovanja šestih najboljših ansamblov, ki so jih izbrali poslušalci oddaje Za našo vas, in zmagali. Kmalu se je začelo tudi izdajanje malih in pozneje velikih plošč. Štirje kovači so danes ne le legende slovenske narodnozabavne glasbe, temveč ansambel, ki še vedno nastopa, čeprav se bliža svojemu šestemu križu.
Izdali več kot 30 plošč in zgoščenk
V tem času so izdali več kot trideset plošč in zgoščenk, v arhivu TV Slovenija pa je več kot dvajset samostojnih polurnih oddaj. V kvintetovski zasedbi s pevcem in pevko delujejo od leta 1972. »Veseli smo, da smo ves ta čas obdržali svoj slog, izvirnost in prepoznavnost. Uspešni glasbeni poti v čast smo nazadnje izdali dvojni album s 56 skladbami s starimi in tudi povsem novimi posnetki. S tem smo se želeli zahvalili vsem, ki nas radi poslušajo, saj brez njih niti nas ne bi bilo,« pravi vodja Franc Šegovc.
Šegovc ustvaril več kot 700 skladb
Prav on je najzaslužnejši za enkratno prepoznavnost ansambla, saj je zanj ustvaril več kot sedemsto skladb, kar petsto pa je bilo izdanih na različnih nosilcih zvoka. Štirje kovači so jubilejni dvojni album pomenljivo naslovili Sprašujejo, kak' dolgo še, kar je tudi naslov ene izmed pesmi, na njem pa so še legendarne Na pavre, Kam le čas beži, Čakal sem ob potoku, Rženova Tinka, Zima je že tu in številne druge skorajda že ponarodele kovaške.
Doma se je veliko pelo
V današnji zasedbi, ki neprekinjeno ustvarja že 20 let, so Franc Šegovc, žena Hermina Šegovc, Srečko Sedar, Jože Sedar, Viktor Vrhovnik, Leopold Kranjc in Zdenko Zdovc. Ampak Franc Šegovc ne bi bil to, kar je, če bi ustvarjalno počival. Pred tedni je v samozaložbi izdal knjižico z naslovom Pesmi Franca Šegovca za male vokalne skupine in zbore. O svojem novem uspehu pove: »Pri nas doma se je veliko pelo, tudi oče in mama sta bila odlična pevca in sta od mladih nog prepevala v zborih. In tudi nas, otroke, sta vedno znala pritegniti k petju. Že takrat sem si želel, da bi sam napisal katero pesem. Bilo mi je 15 let, ko sem napisal prvo skladbo, doslej je nastalo več kot 700 melodij. V zadnjem obdobju pa me je pritegnilo ustvarjanje za male pevske skupine in zbore. Dober odziv me je spodbudil, da sem izdal še notni zvezek s 15 skladbami, priložen je še cede z njimi. Posneli so jih Družina Breznik, Modrijani, Spomini, Novi spomini, Mladi veseljaki in Štirje kovači. Vesel sem izida te knjižice, saj vsaka pesem človeka tolaži, ga zdravi in mu pomaga lepše živeti. Boljšega zdravila od lepe pesmi ni.«
