Prve korake je zasedba Ethnotrip naredila že leta 2009, ko se je zbralo njeno današnje jedro. Glasbeniki so gravitirali drug k drugemu predvsem zaradi ljubezni do ljudske glasbe in njenega poustvarjanja. Dokončno se je skupina ustalila 2012., ko se je pevki Tjaši Šimonka, violinistu Mihi Kavašu in pianistu Primožu Krambergerju pridružil še basist Aleksander Varga. Leto zatem so izdali istoimenski glasbeni prvenec Ethnotrip in pritegnili pozornost laične in strokovne javnosti. Njihov cilj, da bi približali ljudsko glasbo tudi tistim, ki ji prej še niso prisluhnili, jim je nedvomno uspel. Ljudske pesmi na njihovem repertoarju so prenovljene, spremenjene, izboljšane, predvsem pa zanimive. Gre za izbor skladb iz širokega geografskega bazena od Anglije do Rusije, s poudarkom na Madžarski in državah bivše Jugoslavije. Odlika prvenca je tudi, da so skladbe odigrane v živo.
Najprej je improvizacija
Glasbeniki niso dolgo sedeli na krilih uspeha, nabirali so odrske izkušnje in kmalu vnovič stopili v studio, njihove vrste pa je okrepil tolkalec Tomi Došen. Rezultat je njihov drugi album Kdo bo pil iz bistrega studenca?, ki bo izšel v petek, 15. januarja, pri založbi Celinka. »Ustvarjalni proces drugega albuma se ni bistveno razlikoval od prvenca. Tudi tokrat je nekdo predlagal pesem, ki mu je všeč, priredbo pa smo nato naredili skupaj,« nam je zaupal Varga. »Na začetku navadno še nimamo točne predstave, kakšen bo končni rezultat, saj začnemo improvizirati, da postavimo ogrodje in najdemo tisto osnovno energijo pesmi. To nato še večkrat pilimo in spreminjamo, vse dokler ne začutimo, da pesem lepo diha in funkcionira. Končne strukture nimamo nikoli, saj vedno puščamo prostor improvizaciji, zato je tudi na koncertih vsaka izvedba vedno malo drugačna. Tokrat smo morda v ustvarjalni proces vstopili nekoliko pogumneje v muzikalnem smislu pa tudi v zvokovnem. V primerjavi s prvo ploščo imamo namreč tudi bobnarja, kar nam daje dodatno širino in odpira nove možnosti, obenem pa smo poleg klavirja vključili klaviature tam, kjer se nam je to zdelo primerno. Razlika pri tej plošči je morda bila tudi, da smo pesmi testirali na nekaj koncertih v tujini, pred publiko, ki prej še ni slišala za nas. Lani smo imeli krajšo turnejo v Nemčiji, Srbiji in BIH. To se je izkazalo kot odlična ideja, saj smo tako najlažje videli, kaj je treba še spremeniti, izboljšati.«
Na albumu si je prostor izborilo deset raznolikih skladb, ki jih je skupina posvojila, ponotranjila, a obenem prepustila njihov prvinski naboj nedotaknjen. To večini skupin, ki si se podaja v reinterpretacije ljudske glasbe, ne uspeva najbolje. V teh primerih imamo večinoma opravka s preizkušanji vzdržljivosti ljudske melodije, če se izognemo izrazu posiljevanjem. Odlika Ethnotripa je v glasbeni in zvočni širini ter odličnem vokalu Tjaše Šimonka, ki se spretno giblje med solističnim in zborovskim. Po potrebi je ubrana in močna, v naslednjem trenutku lirična in intimna. Vokal se spretno prepleta in poplesuje s Kavaševo violino in se nikoli ne bori za prostor s preostalimi glasbili. »Cilj je bil, da je vsaka pesem zase zaključena zgodba, ki naj poslušalca prepriča in ga popelje v neki čustven svet. Obenem smo želeli, da tudi vse pesmi na albumu delujejo nekako homogeno, kot celota s prepoznavnim zvokom. To nam je tudi uspelo,« je povedal Varga, mi mu lahko le pritrdimo. Istočasno velja izpostaviti, da se glasbene skupine lomijo prav na drugih albumih, še posebno če je bil prvenec uspešen. »Morda je to res, saj so v primerjavi s prvencem tudi večja pričakovanja, tako publike kot nas samih. Naš prvenec je bil, vsaj po odzivih poslušalcev, dokaj uspešen, morda celo bolj, kot smo pričakovali, zato res ni bila lahka naloga posneti še enega albuma, ki naj bi to zgodbo nadaljeval. A s tem se nismo želeli preveč obremenjevati in smo se pesmi lotili zaradi nas samih, da uživamo ob delanju glasbe, in ne zaradi izdaje plošče. Ko smo pesmi imeli, smo se odločili, da jih posnamemo. Kakšen je rezultat, bodo poslušalci lahko presodili že konec tedna, ko izide plošča.«
Trije singli
Ploščo so napovedali s singlom Snočkar so me zgrabili, prekmursko skladbo, ki je bila deležna odličnega odziva publike, sledil je izid skladbe iz Makedonije Što imala k'smet Stamena, za katero so decembra posneli videospot. »Pisalo nam je veliko ljudi iz Makedonije in pohvalilo našo priredbo, prejšnji teden pa smo izdali še tretji singel Gde ima voda studena Radule, predelavo srbske tradicionalne pesmi. Težko bi odgovoril na vprašanje, katero skladbo bi izpostavili, saj smo z vsako zadovoljni in nas je vsaka sproti presenečala, zato smo se ji posvetili popolnoma. Verjetno ima vsak od nas svojega favorita.«
Pred skupino sta dva izziva, kot sami pravijo. Želijo nadaljevati nastope po širši regiji: Makedonija, Istanbul, Avstrija, Nemčija in Anglija, udeležili se bodo nekaterih festivalov. »Največji izziv pa bo vsekakor ustvarjanje avtorske glasbe. To smo že začeli in imamo že osnutke nekaj pesmi, a zaradi pomanjkanja časa proces ne gre zelo hitro, tako da se bomo s tem ukvarjali brez naglice in pritiska. Igrali in skladali bomo v prvi vrsti najprej zase, ko bodo pesmi zrele, jih bomo predstavili tudi javnosti.« V živo jim bomo lahko prisluhnili 23. januarja v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi, kjer je bil album tudi posnet.
Ethnotrip
Tjaša Šimonka vokal
Miha Kavaš violina
Aleksander Varga bas kitara
Primož Kramberger klavir
Tomi Došen – bobni, tolkala
