Za koncert v Drami 
tri mesece zlagal suito

Ne premoremo veliko glasbenikov, za katere bi lahko trdili, da bi bila glasbena scena brez njih veliko bolj revna in dolgočasna. Prav tako je med glasbeniki malo takšnih, ki se poglabljajo v sam zvok, poskušajo razumeti glasbo celovito, raziskati njeno skrito naravo. Med te spada skladatelj in instrumentalist Drago Ivanuša, ki se lahko pohvali z izjemnim glasbenim opusom, saj je z glasbo opremil 21 filmov, več kot 150 gledaliških predstav ter številne oglase doma in v tujini. Kot inštrumentalist je verjetno najbolj znan po igranju harmonike in klavirja, izdal je sedem samostojnih albumov, redno se pojavlja tudi na izdajah glasbenih kolegov. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj.

Leta dogovarjanj

V nedeljo, 4. decembra, ob 19. uri se nam bo ponudila enkratna priložnost, da mu prisluhnemo v živo, saj pripravlja poseben koncert za veliki oder ljubljanske Drame. »SNG Drama me je za koncert snubila več let, a dolgo ni bilo dogovora. Delno so bile zato krive čisto objektivne okoliščine v zvezi z mojim zdravjem, najbolj pa želja, da bi bil koncert v Drami nekaj posebnega, da bi ustvaril nekaj novega. Nisem se mogel sprijazniti s preprosto rešitvijo, le preigravati mojo glasbo iz gledaliških predstav in filmov. Vse to je povezano z mojo navezanostjo na to hišo, na igralce, tehnične sodelavce, dramska besedila, stotine zgodb in usod, gledališkega občinstva; sem gledališki človek,« nam je zaupal Ivanuša. »Koncert v Drami je čast in posebna priložnost izraziti nekaj intimnega v zvezi s tem prostorom. Ko je bila ideja zrela, sem vabilo sprejel in se lotil dela. Tako bo program sestavljen iz za to priložnost napisane suite Dviganje glasu za igralko – glas, klavir, marimbo, tolkala in kontrabas. Inspiracija za to delo prihaja iz razmišljanja o zvoku, glasu kot nečem kar nas, še posebno zgoščeno ravno v gledališču, obkroža, z nami manipulira, usmerja naše ravnanje, naše odnose in odločitve. Živimo v času nenehnega, hitrega gibanja, kroženja šuma, informacij-dezinformacij, brisanja meje z virtualnim, zvoka, ki ne dovoli, da bi slišali druge in sebe. Mladen Dolar v knjigi o glasu pravi, da v iskanju tišine, ko nam uspe pobegniti vsem zunanjim zvokom, naletimo na svoj notranji glas, ki nikoli ne utihne. V dviganju glasu tematiziramo ravno ta notranji glas. Ta glas, ki ga prekriva kakofonija našega sveta, je glas, ki nam, ko mu damo možnost, da ga zaslišimo, pove preproste stvari o empatiji, solidarnosti, spoštovanju, kritičnem razmišljanju, pogumu, radovednosti in drugih, pravih stvareh, ki se jim odrekamo v imenu služenja sistemu, v katerega smo se ujeli. Dviganje glasu je demonstracija poslušanja notranjega glasu, seveda z veliko mero humorja, ironije, gledališkosti in skrivnosti.«

Ivanuša nam je zaupal, da ga najbolj veseli možnost, da ideja o glasu pride tudi v zavest kakšnega posameznika v občinstvu, veseli se pogleda na ljudi v dvorani, ki uživajo v dobri glasbi. »Zadovoljstva sodelavcev na odru, trenutka, ko se koncert dvigne in poleti. Magičnosti in telepatije med izvajalci na odru. Škripanja gledaliških desk v Drami. Nekaj posebnega, česar se še posebno veselim, bodo gostje koncerta, igralke in igralci, ki bodo v drugem delu večera peli moje pesmi iz minulih predstav. Pia Zemljič, Uroš Fürst, Igor Samobor, Viktorija Bencik Emeršič, Saša Tabaković in moj kolega skladatelj Aldo Kumar.«

Na najvišji tehnični ravni

Note za koncert je začel pisati pred tremi meseci, pred samim nastopom pa bo imel z glasbeniki teden skupnih vaj, vendar so se že prej dobivali posamezno. Koncert se bo odvijal v okviru priljubljenega cikla Drama Akustika, zato imajo ustvarjalci poleg prostora za vaje na voljo vrhunsko tehnično ekipo te ugledne kulturne ustanove. »Koncert bo na najvišji tehnični ravni, kar se tiče zvoka, ki bo v zanesljivih ušesih hišnega tonskega mojstra Jurija Alića in luči mojstra Andreja Hajdinjaka. Sodelavci za ta projekt so ljudje, pri katerih sem začutil, da imajo ambicijo in zanimanje za to idejo. Tomaž Grom, kontrabasist, improvizator, inovator, je moj dolgoletni prijatelj, čigar delo me nenehno fascinira in navdihuje. Velika sreča je, da je zraven. Anja Novak je igralka, sicer članica Mladinskega gledališča. Prinaša pogled mladega, razmišljujočega umetnika, ki ima še vse pred sabo in ga vse zanima. S posebno strastjo se ukvarja s svojim glasom in posledica tega je, da ga lahko uporablja kot raznovrsten inštrument, ne le kot igralsko, temveč tudi kot čisto glasbeno sredstvo izražanja. Anja je tudi pesnica, nekaj njenih pesmi bo uporabljenih tudi v okviru Dviganja glasu. Lola Mlačnik je izjemno talentirana tolkalistka, prejemnica že kar veliko nagrad, sicer študentka tolkal v Amsterdamu. Med drugim bo zaigrala samo za njo napisano solo skladbo za marimbo, kjer se ta nenavadni inštrument razkaže v vsej svoji eksotični lepoti.« Ivanuša nam je zaupal, da je bilo okoli koncerta treba opraviti toliko vsega, da se zdi, da je ustvarjanje glasbe še najlažji del. Upamo lahko, da bodo koncert na svojih odrih gostila tudi druga slovenska gledališča, saj gre za obsežen in odličen projekt, ki si zasluži veliko pozornosti.