Marijino vnebovzetje je poseben praznik v družini Jasmina Stavrosa, ki živi umirjeno in verno življenje v Kupeć Dolu, vasi z zgolj 120 prebivalci. Hrvaški pevec, ki je 15. avgust preživel v krogu najbližjih, je globoko veren in dan začenja z molitvijo ter branjem Svetega pisma, vsakdanjik pa mu zapolnjujeta tudi v vrt in sadovnjak.
»Veren sem od sedemdesetih let minulega stoletja. Prej sem živel dokaj divje, čeprav sem imel že vse zakramente, dokler nisem spoznal, da je to narobe. Leta 1976 sem se tudi poročil cerkveno,« je zaupal 61-letni hrvaški pevec, ki mu vera daje posebno življenjsko moč. Drži se naukov, in čeprav kdaj greši, si prizadeva, da bi bilo napak čim manj, seveda mu spoved in pokora ne uideta. »Molim za druge, tudi za tiste, ki me opravljajo in sovražijo, le tako se lahko znebim vseh negativnih misli. Živimo v časih, ko hudič na nas preži z vseh strani,« je prepričan Stavros, ki ne prebira le Biblije, temveč tudi drugo versko čtivo, denimo biografije različnih papežev in drugo. Udeležuje se romarskih pohodov, obiskal je Galilejsko jezero, Betlehem in Nazaret, splezal je tudi na Sinaj. Obiskal je Lurd, Medžugorje pa je zanj kakor drugi dom, saj tja hodi že več kot dvajset let, in tudi v letošnjem septembru se bosta z ženo Žarko tja namenila na duhovno prenovo, kjer bosta teden dni molila v tišini in se postila, takšno očiščenje pa Stavrosu pomaga tudi v poklicu, v katerem je pogosto priča nespodobnemu vedenju mladih, denimo pijančevanju. »Včasih se mi zdi, da jim sam odpiram vrata pekla, po drugi strani pa prihajajo na moje koncerte tisti, ki se želijo iskreno poveseliti in sprostiti. Nekomu za to zadostuje le voda, drugi se morajo napiti, a je to njihova izbira. Na vsakem koncertu vsaj eno pesem posvetim bogu. Zlo odganjam z rožnim vencem in medaljo svetega Benedikta,« je še zaupal glasbeni veteran.