Z mariborskega odra med zvezde Verone

Po Evropi so se začeli vsi veliki poletni festivali, v polnem teku je tudi 91. operni festival v veliki veronski Areni, kjer se zbere tudi dvajset tisoč opernih navdušencev na večer.

Dvojne jubilejne igre so se začele s spektakularno postavitvijo opere Aida, zaupali so jo katalonski akrobatsko-gledališki skupini Fura dels baus, ki se je proslavila s spektaklom na olimpijskih igrah v Barceloni. V naslovni vlogi je prepričala prva velika kitajska mednarodna operna zvezda, v starodavni prestolnici v mestu glinenih vojščakov rojena Hui He, ki se je od Dunaja do New Yorka proslavila kot Madame Butterfly, letos pa z milansko Scalo v vlogi nesrečne etiopske princese gostuje tudi doma v Pekingu. Občinstvo nove uprizoritve Aide resda ni sprejelo z navdušenjem, zato si bo avgusta lahko ogledalo še zgodovinsko uprizoritev s kostumi in sceno iz leta 1913. Kljub splošni krizi je zanimanje za festival veliko, morda bo padel celo rekord v številu obiskovalcev, vsekakor pa v Veroni obljubljajo še dolgo in vroče poletje.

Gladiatorji glasbe

Po rimskem Koloseju je veronski amfiteater največje in najbolje ohranjeno antično prizorišče gladiatorskih spektaklov. Zgradili so ga v obdobju cesarja Avgusta, v 11. stoletju se je zaradi potresa porušil zunanji kamniti obod, do danes se je ohranilo krilo s petimi pilastri in arkadami. Veronska Arena je nekoč ležala zunaj mesta, znanega po Shakespearovi zgodbi o Romeu in Juliji, meščani so poskrbeli, da ni postala »kamnolom«, do 19. stoletja je služila v najrazličnejše namene, bila je prizorišče viteških turnirjev, morišče, vojašnica, stanovanjska četrt itd., potem je nekaj desetletij samevala, 10. avgusta 1913 pa sta jo v Ameriki slavljeni tenorist Zenatello in dirigent Tulio Serafin, ki je po drugi svetovni vojni prav za Areno odkril v New Yorku rojeno grško sopranistko Mario Callas, uporabila za nov in nenavaden spektakel – opero pod zvezdami.

V spomin na 100. obletnico rojstva ljudskega junaka, skladatelja Giuseppeja Verdija sta na prostem pod zvezdami uprizorila njegovo Aido, najdražjo opero v zgodovini, ki je bila ob svetovni razstavi in odprtju Sueškega prekopa izraz takrat modne egiptomanije. Uspeh je bil tako odmeven, da se je iz poletnega večera eno leto pred prvo svetovno vojno razvil v največji operni festival. Letos je na sporedu pet Verdijevih del, ob obeh postavitvah Aide še Nabucco s slovitim zborom sužnjev ter ljudski trojček Rigoletto, Trubadur in Traviata.

Ne bojijo se Arene

Resda niti tokrat v Veroni ne bo veliko največjih zvezd, a to ni nič novega še iz časov, ko so se orjaške Arene izogibali mnogi (zelo znani) pevci, ki premorejo premalo glasu, da bi se jih slišalo čez rampo. Letošnjih 58 predstav je na sporedu med 14. junijem in 8. septembrom, vsekakor velja omeniti izvedbo pretresljivega Verdijevega Rekviema, ki ga mnogi štejejo med njegova veličastna operna dela.

Gala večer 15. avgusta je posvečen Verdiju in njegovemu prav tako leta 1813 rojenemu nemškemu tekmecu Richardu Wagnerju, a vprašljiv je nastop sicer neuničljivega Placida Dominga, ki okreva po pljučni emboliji. Nastopili bodo Violeta Urmana, Evelyn Herlitzius, Susanna Branchini, Francesco Meli in Vitalij Kovaljov, večer bo vodil angleški dirigent Daniel Harding.

Septembra sledijo tri baletne predstave na glasbo iz Gounodeve opere Romeo in Julija, razkošne operne igre bosta dopolnila Sting in Eros Ramazzotti, ki bo nastopil kar tri večere.

Lana Kos med zvezde in pod njimi

Akustično in zaradi vročine ter velikega odra kondicijsko zahtevne Arene se ne bojijo legendarni veteran Leo Nucci, gromkoglasi Rus Dmitrij Hvorostovski in neuničljivi špansko-mehiški tenorist, baritonist, dirigent in impresarij Domingo, ki naj bi avgusta nastopil v dveh predstavah Nabucca, dvakrat pa dirigiral Rigoletta. Od treh gala koncertov je eden namenjen zmagovalcem njegovega mednarodnega tekmovanja Operalia.

Zelo uspešno je niz predstav La traviate v naslovni vlogi začela nekdanja članica mariborskega opernega ansambla, izvrstna varaždinska sopranistka Lana Kos, ki navdušuje s tremi oktavami in izjemno gibčnim glasom. Po Mariboru je postala solistka na Bavarski državni operi v Münchnu, nastopa v velikih svetovnih opernih hišah, tudi ona je bila med nagrajenci Operalie, po zmagi na Verdijevem tekmovanju v Bussettu pa ji je legendarni violončelist in dirigent Mstislav Rostropovič ponudil vlogo v operi Vojna in mir v moskovskem Bolšoj teatru.