Vitezi jemljejo žene s seboj

Ansambel domače glasbe Vitezi polk in valčkov sestavljajo glasbeniki z dolgoletnimi izkušnjami, saj vsi že od 30 do 55 let delujejo na glasbenem področju. Nekateri so vodje, drugi člani znanih ansamblov. Družita jih veselje do igranja in predanost narodno-zabavni glasbi. Z glasbo se sicer ukvarjajo ljubiteljsko, a ta skupni konjiček traja že 19 let. Vsi pišejo melodije, tako da imajo v arhivih že več kot tisoč skladb. Še posebno jim je v veliko veselje, da so vsi tudi dobri prijatelji; družijo se na rojstnih dnevih, vsako leto okoli svetega Martina imajo občni zbor, ko izvolijo novega predsednika in podpredsednika druščine. Trenutni predsednik je Vili Ograjenšek, podpredsednik pa Ludvik Kos. Kaj pri vas pomenijo občni zbor in volitve? »Tedaj izvolimo novo vodstvo in lahko rečem, da ima predsednik potem z ansamblom največ dela, kar naprej mora klicati enega in drugega, in če kam gremo, mora najprej vsakega posebej vprašati, ali ima čas, in potem se dogovarjamo in mora spet klicati naokrog, ta gre lahko, oni ne more in tako naprej, tega usklajevanja je precej,« opiše trenutni podpredsednik.

Igrajo na obe harmoniki

Na veselicah ne igrajo več, prisotni pa so na različnih dobrodelnih koncertih, v radijskih in TV-oddajah, radi se odzovejo tudi povabilu za presenečenje ob abrahamu in drugih obletnicah. Skratka, nič s silo in brez potrebe po dokazovanju, ti časi so, kot radi poudarijo, za njimi. »Smo glasbeniki s celjsko-savinjskega območja, skoraj vsi smo imeli nekdaj svoje ansamble, kot so bili Veseli hmeljarji, Celjski instrumentalni kvintet, ansambli Borisa Terglava, Jožeta Šaleja in Toneta Vidca, zdaj pa je z nami še Brane Klavžar, tako da je zvok naše glasbe sila raznovrsten. Skoraj vsi smo tudi avtorji glasbe, ki je izšla že na treh zgoščenkah, vse je domače delo! In prav zaradi tega naša glasba zveni nekoliko bolj raznoliko, saj so skladbe delo različnih posameznikov. Na snemanje povabimo tudi zunanje sodelavce, pevke in pevce, saj smo mi pretežno instrumentalisti, četudi radi in pogosto zapojemo skupaj. In z ljudmi, ki smo jih povabili na snemanja, smo zelo zadovoljni, sodelovanje je res pristno,« pravi Ludvik Kos.

Možakarji so že veliko izkusili, bili nemalo dni in noči od doma, njihove dame pa so neredko samevale. Danes je drugače, pove Ludvik: »Veliko smo prepotovali z različnimi ansambli, naše žene pa so bile doma. Zdaj smo se dogovorili, da če kam gremo, gredo one z nami, če to seveda hočejo. In tako tudi naši nastopi niso več dolgi 12, 15 ur, kot je bilo pred pol stoletja, temveč pridemo, one so z nami, lahko se zavrtijo, odigramo deset, dvajset skladb in se spet posvetimo njim, ki so bile toliko časa same.«

Zanimivo je, da imajo v zasedbi tako klavirsko kot diatonično harmoniko. Kako gre to skupaj? Član skupine Franci Pestotnik razloži: »Pri nas lepo zvenita vkup obe harmoniki, v prvi sestavi smo imeli celo še kromatično, a nam je godec, žal, umrl. To z različnimi harmonikami je slišati kar posrečeno. V današnji zasedbi imamo tri, na klavirski igrata Mirko Polutnik in Jože Šalej, na diatonično pa Brane Klavžar. Pozavno razteguje Tone Videc, v klarinet piha Boris Terglav, v trobento pa Vili Ograjenšek. Basist in baritonist je Ludvik Kos, jaz pa brenkam na kitaro.« In ta sestav z gosti je nedavno dočakal izid nove, tretje zgoščenke z naslovom Lep je naš planinski svet.