Vinilni predmet poželenja

Prodaja glasbe je lani doživela kar 52-odstotni porast prodaje vinilk, kar je marsikaterega prodajalca navdalo z optimizmom. Povpraševanje je bilo tako veliko, da so bili nekateri albumi, kot je 1989 Taylor Swift, In the Lonely Hour Sama Smitha ter najbolje prodajani album lanskega leta Lazaretto Jacka Whita, ki se je prodal v več kot 86.000 izvodih, razprodani še pred koncem leta. A navdušenje nad poslovnim rezultatom prodaje vinilk kljub temu greni dejstvo, da so LP-ji le šest odstotkov celotne prodaje albumov. To pojasnjuje zadržke glasbenih menedžerjev in založb, da bi več investirali v vinilne izdaje. »To je zagotovo velika priložnost za marketing. Pričakujemo, da se bo trend rasti nadaljeval, vendar težko rečem, kaj natančno se bo zgodilo,« je povedala Candace Berry, glavna menedžerka distribucije pri Universal Music. »Vem, da je v zadnjih nekaj letih veliko ljudi ponovno začelo poslušati vinilke, številni glasbeniki so jih začeli izdajati. Nisem pa prepričana, da njihove vinilke vsak dan predvajajo na svojih napravah za poslušanje glasbe.«

Vinilne izdaje so predvsem sentimentalen in zbirateljski moment, vinilke so nosilke kakovostnejšega zvočnega zapisa, če imamo ustrezno opremo in znamo z njimi ravnati. So predmet poželenja, medtem ko so zgoščenke kot nosilke povsem razvrednotene, digitalna glasba na spletu pa se je otresla materialnih spon. Prenašanje glasbe s spleta je v zadnjem letu padlo za 12,5 odstotka, medtem ko je pred tem deset let vztrajno raslo. Prodaja zgoščenk je lani padla za nadaljnjih 15 odstotkov. Poznavalci so prepričani, da vinilne izdaje ne bodo mogle rešiti glasbene industrije, hkrati pa ne bodo nikoli prav zares odšle. Ne nazadnje so vinilne plošče tudi strošek za transportiranje, prav tako niso ekološke in njihova izdelava je draga. To so poglavitni zadržki morebitnih investitorjev. Ne nazadnje tehnologija napreduje, novi digitalni formati, ki dosegajo visoke kriterije kakovosti zvoka, pa postajajo javno dostopni.