Sodišče v Los Angelesu je minuli četrtek presodilo, da ena od najbolj znanih rock skladb Stairway to Heaven iz leta 1971 ni plagiat. Gre za zgodbo, ki se vleče že desetletja. Leta 1968 je skupina Spirit posnela skladbo Taurus, katere avtor je danes pokojni Randy Craig Wolfe, znan tudi kot Randy California. Glasbenik iz Los Angelesa je leta 1997 tragično utonil na Havajih, potem ko je rešil svojega sina, v njegovem imenu je tožbo pred dvema letoma vložil zastopnik. Začetek skladbe Taurus res močno spominja na inštrumentalni uvod v Stairway to Heaven, še posebno po barvi zvoka. Tožnik je trdil, da naj bi Jimmy Page, danes star 72 let, in 67-letni Robert Plant skladbo Taurus slišala, preden sta napisala in posnela eno od največjih uspešnic skupine Led Zeppelin. Skupini sta si delili oder, Led Zeppelin pa so izvajali tudi drugo skladbo skupine Spirit. Kljub vsemu je zvezna porota presodila, da melodija ni bila ukradena, in s tem končala 45-letno agonijo. Tožnik je bil razočaran, saj so se Led Zeppelin že šestkrat znašli v položaju, ko so bili prisiljeni v izplačilo odškodnine, saj so si obetali kar veliko zelencev. Led Zeppelin so že plačali za skladbe Whole Lotta Love, The Lemon Song in Dazed and Confused. Spomnimo, da jih je leta 1972 uspešno tožil Willie Dixon zaradi skladbe Bring It On Home, ki jo je napisal za legendarnega Sonnyja Boya Williamsona (tožil jih je leta 1972), in zaradi že omenjene Whole Lotta Love, ki jo je pod naslovom You Need Love napisal za Muddyja Watersa (znova jih je tožil leta 1985). V obeh primerih se je poravnal zunaj sodišča, domnevno za zajeten znesek, in dosegel, da so mu priznali avtorstvo. Če smo iskreni, je šlo v prvem primeru za zavestno uporabo Williamsove verzije, saj je bila skladba mišljena kot poklon legendi bluesa. Ne nazadnje pa je v tradiciji bluesa, da se določene fraze in segmenti skladb izposojajo, prenavljajo in uporabljajo.
Chuck Berry – Beach Boys
V sodnih dvoranah se je veliko dogajalo prav v šestdesetih letih in bi se verjetno moralo še več, ko so si beli izvajalci mirne vesti prilaščali glasbo in zasluge temnopoltih pionirjev. V tem duhu še vedno velja, da je rock'n'roll pogruntavščina belcev, kot prvo skladbo pa se navaja Rock Around the Clock Billa Haileyja iz leta 1954, ker je bila pač komercialno uspešna. Tisti, ki so prepričani, da je bil prvi Elvis s posnetkom That’s All Right, Mama, pa bodo morali požreti dejstvo, da gre za skladbo Arthurja Crudupa, ki jo je posnel osem let pred kraljem rock'n'rolla. Po mnenju poznavalcev bi morali kralja rock'n'rolla prej iskati med avtorji in izvajalci, kot sta Little Richard ali Chuck Berry. Slednji se je tožil s skupino Beach Boys, ki je njegovo skladbo Sweet Little Sixteen iz leta 1958 spremenila v Surfin' U.S.A. Uspeh tožbe je bil delen, pravice je pridobil Berryjev založnik, a kot avtor ni bil pripisan do leta 1966. Po drugi strani je tožba pripravljala sidrišče za zgodovinski kontekst prepoznave in priznanja temnopoltih avtorjev, ki so razvili in preigravali rock'n'roll na osnovi 12-dobnega bluesa, že veliko preden je glasbena industrija zavohala prave novce in začela izdelovati novo generacijo potrošnikov – najstnike.
George Harrison – The Chiffons
Ni pa bil Brian Willson (Beach Boys) edini veliki avtor, ki se je znašel pred sodiščem zaradi domnevne kraje avtorstva. George Harrison je bil prvi beatle s solo skladbo, ki je zasedla vrh Billboardove lestvice. Pesem My Sweet Lord je leta 1970 postala superhit. A kaj kmalu je priletela tožba Ronnieja Macka, avtorja pop uspešnice He's So Fine, ki jo je leta 1962 izvajala skupina Chiffons. Harrison tega ni priznal, povedal je, da se je naslanjal na skladbo Oh Happy Day. Zanimivo je, da so Chiffons pred sojenjem celo sami posneli verzijo komada My Sweet Lord, da bi pritegnili pozornost javnosti. No, pritegnili so pozornost sodnika in Harrison je bil leta 1981 spoznan za krivega nezavednega paligatorstva. Najprej so mu dosodili, da mora plačati več kot milijon dolarjev in pol, sledile so mahinacije – njegov bivši menedžer Allen Klein je kupil Mackovo založniško hišo in Harrisonu prodal pravice skladbe He's So Fine. Pravdanje se je sklenilo leta 1998, ko je moral plačati nekaj manj kot 600.000 dolarjev.
John Fogerty – CCR
Fogerty se je od skupine Creedence Clearwater Revival ločil leta 1972, ko se je razšel tudi z založnikom Fantasy Records. Razhod je bil grd, Fogerty zaradi pretresa dolgih 15 let ni želel izvajati skladb, ki jih je naredil s skupino. Leta 1985 je izdal zelo odmevno ploščo Centerfield, na kateri je bila uspešnica The Old Man Down the Road. Založba Fantasy ga je tožila, da gre za kopijo skladbe Run Through the Jungle, ki jo je sam napisal in posnel za CCR leta 1970. Torej se je znašel pred očitkom, da je kradel samemu sebi. Fogerty je prišel na sodišče s svojo kitaro in predstavil, da gre za dve ločeni kompoziciji. Pravdo je dobil leta 1994.
Slovenska scena
Seveda tudi slovenska glasbena scena ni odporna proti plagiatorstvu, vendar je bila zakonodaja oziroma njeno izvajanje očitno premalo učinkovita. Verjetno najodmevnejši primer je iz leta 2010, ko se je pod drobnogledom znašla skladba Na božično noč v izvedbi skupine Pop Design. Kot avtorja sta navedena Anton Tone Košmrlj in Miran Rudan. Potem pa sta se pojavila Nemca Grant Stevens in Micki Meuser, ki sta leta 1987 posnela skladbo Man of the World, in trdila, da gre za plagiat. Rudan je pozneje potrdil, da je skladbo slišal, ko je pogosto zahajal v Nemčijo, in dodal, da je poskušal najti prave avtorje, a mu ni uspelo. Pod žarometi se je znašel tudi zaradi skladbe Laure ni več, ki je bila velika uspešnica v devetdesetih. Potem pa se je oglasil italijanski glasbenik Neka, avtor originalne skladbe Laura non c'e. Težava je bila baje v napačni navedbi avtorstva in je bila hitro odpravljena. Poudariti velja, da Rudan v nobenem primeru ni zanikal izvora skladb. Nazadnje so očitki o plagiatorstvu leteli na letošnjo zmagovalno skladbo Eme 2016 Blue and Red, nekateri so ji očitali, da gre za kopijo pesmi ameriške pevke Carrie Underwood z naslovom Something in the Water. Kadar beseda nanese na plagiate z domače scene, se pogosto spodbudi k primerjanju skladbe Od višine se zvrti, pod njo je kot avtor glasbe podpisan Aleš Klinar, in pesmi Up Where We Belong, ki sta jo posnela Joe Cocker in Jennifer Warnes. V tem duhu se primerjata tudi skladbi Plašč ljubezni Anje Rupel in The Real Thing Lise Stansfield. Namigi na plagiatorstvo so leteli tudi v drugo smer, tako so španski evrovizijski skladbi Eres Tú Juana Carlosa Calderóna očitali, da je kopija skladbe Brez besed Mojmirja Sepeta.
