DOKUMENTAREC

VIDEO: Dan osvoboditve

Objavljeno 26. marec 2017 19.46 | Posodobljeno 26. marec 2017 19.44 | Piše: Andrej Predin

V kinematografe je prišel težko prikovani dokumentarec režijskega dvojca Mortena Traavika in Uģisa Olteja, ki prikazuje kultni nastop skupine Laibach v eni najbolj zaprtih držav na svetu – Severni Koreji.

V soboto, 18. marca, so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru 19. Festivala dokumentarnega filma premierno predvajali težko pričakovani dokumentarec Mortena Traavika in Ugisa Olteja z naslovom Dan osvoboditve, ki predstavlja odmevno gostovanje slovenske glasbene skupine Laibach v Severni Koreji. Spomnimo, da je že samo napoved tega nastopa dvignila veliko prahu in pritegnila pozornost širše svetovne javnosti. Iz njihovega obiska enega najbolj represivnih režimov na svetu se je ponorčeval celo voditelj John Oliver in jim tako naredil veliko uslugo, saj jih je povzdignil na raven svetovnega fenomena. Seveda je kolektiv Laibach izdatno izkoristil priložnost, da so mu odobrili nastop, ki je potekal leta 2015 na praznovanju 70. obletnice osvoboditve Severne Koreje izpod japonske okupacije.

Odpravo je organiziral Morten Traavik, režiser in umetnik iz Norveške, ki je znan po kontroverznih sodelovanjih s severnokorejskimi umetniki in vodilnimi na področju kulture. Prav on je predlagal nastop skupine na omenjenem praznovanju in bil uspešen. Ne nazadnje je velik ljubitelj skupine Laibach, njegova vez z njimi pa se je še poglobila, ko jim je naredil videospot za skladbo Whistleblowers. Pregovarjanja seveda niso bila preprosta in so trajala približno eno leto, vmes so jim cenzurirali dve skladbi – šlo je za priredbi severnokorejskih popevk, lahko pa so igrali svoje uspešnice. Problematičnih je bilo tudi nekaj vizualij z goloto in del ikonografije, ki je koga morda spomnil na nacistične simbole. »Mislim, da je edini resnični zločin, ki ga lahko zagreši ustvarjalec takšnega filma, prikrojevanje resničnosti,« je rekel Ugis Olte. »Naš edini zločin pa je bil morda, da smo k filmu pristopili igrivo; posnetkov in prikazanih dogodkov nismo vzeli smrtno resno.«

Premiera dokumentarca Dan osvoboditve, pri katerem se kot koproducent pojavita tudi Miha Črncec in zavod Stara gara, je aktivirala celotni domači medijski aparat. Na svoj račun so prišli tako fanatični oboževalci kot tisti, ki nad Laibachom vztrajno dvigujejo nos in jim očitajo prikoritništvo. Kakor koli že, priznati je treba, da je bil njihov nastop v Severni Koreji nedvomno eden najbolj odmevnih glasbenih dogodkov zadnjih desetletij in v zgodovini glasbe nasploh. Težko bi si predstavljali skupino, ki bi si tovrstni uspeh bolj zaslužila in ki bi ga bolje osmislila, filozofsko izžela, ubesedila in celotno sekcijo ponosno dvignila v zrak kot kožuh lovskega uplena. Karavani se je pridružil Slavoj Žižek, ki je med drugim izjavil: »Menim, da je Laibach v Severni Koreji najbolj fascinanten kulturni, ideološki in politični dogodek v 21. stoletju doslej.« In če se nam tako na hitro zdi absurdno enačiti umetniško-glasbeni kolektiv z najbolj zloglasnim režimom na svetu, smo v veliki zmoti. Nastop, o katerem govori Dan osvoboditve, je v marsičem razgalil Severno Korejo in hkrati dokazal, da je lahko umetnost sredstvo komunikacije in odpravljanja razlik, da je univerzalna tudi v primeru skrajnosti, navideznih skrajnosti ter militantne estetike. Tudi zaradi tega si je treba dokumentarec, ki je od 23. marca na sporedu po slovenskih kinematografih, nujno ogledati. 

Deli s prijatelji