»Moji začetki glasbenega udejstvovanja so se začeli v ansamblu Slovenija, bil sem ustanovni član zasedbe in sem v njej polnih 20 let pel in igral na harmoniko. Potem sem se upokojil in mi je kar odleglo, ko ni bilo več prelaganja kovčkov in glasbil pa potovanj po svetu. A čez čas se duša spet prebudi, žilica ti ne da miru! Dobili smo se najprej v gostilni, le kje drugje, in smo rekli, kaj pa če bi naredili eno takšno luštno moško pevsko skupino, v kateri bi peli za dušo, toda tako, kot je treba, kot se šika,« predstavi svoje delo po upokojitvi umetniški vodja pevske deseterice Un' s Trboul Marjan Knez.
Postali so resna in tudi dobro organizirana skupina, ki je začela delovati leta 2004 in pet let pozneje izdala zgoščenko s kar 22 pesmimi. Njen naslov je vabilo: Pojte jih z nami. Za njimi je veliko nastopov po različnih koncih Slovenije in tudi na tujem pri tam živečih Slovencih. »Delamo s polno paro. Prej sem 20 let igral, zdaj bom morda še 20 let pel, in mislim, da si bom res prislužil polno pokojninsko dobo,« se pošali vodja skupine. Uspehi jih ne uspavajo, saj se še naprej pridno učijo novih pesmi. Na nastopih je čutiti sproščenost, kar je plod resnih vaj in pripravljenosti. »Poslušalci namreč hitro začutijo, kdo poje iz srca in kdo nekaj umetnega,« pravi Marjan Knez, ki mu dolgoletne izkušnje v svetu ustvarjanja in podajanja glasbe še kako prav pridejo tudi pri vodenju pevske skupine. Odkrivajo nove pesmi, se jih učijo, in ko jih bo dovolj, jih bodo tudi posneli. Vodja razodene tudi, kako je nastalo ime skupine: »Vsaka zasedba na začetku išče ime. Ko smo znali zapeti tri, štiri pesmi, nam je neki prijatelj povedal, da ima njegov znanec 50 let, in vprašal, ali bi prišli v gostilno in mu kakšno zapeli. Šli smo tja, zapeli tiste tri, ki smo jih znali, pa še eno povrhu, ki smo jo znali na pol, in ljudje so bili navdušeni. Nekdo nam je pozneje povedal, da so se knapi pogovarjali o našem prvem nastopu, in je nekdo vprašal, pa kdo pa so to bili, in je drugi knap dejal: 'Kaj pa jaz vem, bili so un' s Trboul,' in tako je nastalo naše ime.«
Pojo ljudske pesmi z vseh koncev Slovenije, tudi koroške, belokranjske, primorske, kraške, tudi kakšno dalmatinsko, jih je pa tudi nekaj, ki so prav trboveljske in so jih potegnili iz naftalina. Glede na to, da so v najboljših letih, bodo peli še nekaj časa. Tudi ruske, za katere je zadolžen Milan Sladič, ki je ustvaril tudi kipce članov pevske skupine. A to še ni vse! »Milan je ne le odličen pevec, temveč je ustvarjen tudi malo za hece in nam pravi, da naša skupina ne bo nikoli umrla, a če že bi, bomo pevci imeli svojo grobnico. In nam pravi, si predstavljate, da ste na pokopališču in ste v veliki beli grobnici iz marmorja, na kateri bo pisalo: 'Tu počiva moška vokalna skupina Un' s Trboul.' In še doda, da bo spodaj pisalo, s čisto majhnimi črkami: 'Klinca počiva!'«
