SLOVO

Umrl je legendarni glasbenik Franc Flere

Objavljeno 19. september 2017 12.23 | Posodobljeno 19. september 2017 12.23 | Piše: Mojca Marot

Igral je v zraku in na tleh, tudi politikom, ko so si zaželeli njegove harmonike.

Franc Flere, ki ga je za igranje harmonike navdušil Lojze Slak. Foto: Boris Kovačič

Letošnje leto je res žalostno, drug za drugim se poslavljajo legendarni glasbeniki. Prejšnji teden je mnoge razžalostila novica, da je preminil Franc Flere, ljudski godec, harmonikar, komponist in dolgoletni vodja lastnega ansambla, ki je zadnji dve leti preživel v domu upokojencev v Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah, kjer so ga nekateri glasbeniki še vedno radi obiskali. Med tistimi, ki so k njemu zahajali redno, vsak dan, je tudi David Brinovec, ki se je, kot je razkril Simon Golobič, veliki poznavalec narodno-zabavne glasbe, najprej zaljubil v Fleretovo glasbo, zatem pa z njim stkal pristno glasbeno prijateljstvo in mentorstvo. »Franc je Davida naučil igrati na harmoniko svoje avtorske skladbe, ta jih zdaj odlično posnema. David je vsaj dvakrat na dan hodil k njemu na obisk, in to poleg službe in drugih vsakodnevnih obveznosti, in mu nesebično pomagal. Bil je Fleretova podaljšana roka, noga... In prepričan sem, da je prav David tisti, ki je Francu s svojimi plemenitimi dejanji podaljšal življenje. Preprosto, bil je njegov zemeljski angel varuh,« je Golobič zapisal na svojem profilu na facebooku. In vzbudil našo radovednost, da smo Davida poiskali in ga pobarali, naj nam o sebi in Francu pove kaj več.

Občudovanje preraslo v prijateljstvo

Franc Flere je naučil Davida Brinovca igrati svoje avtorske skladbe na harmoniko, ta jih odlično posnema.

»Kot mlad fantič sem se začel zanimati za narodno-zabavno glasbo. Pri 12 letih mi je mami kupila prvo harmoniko, po tistem se je moja strast do narodno-zabavne glasbe le še stopnjevala. Kot vsak najstnik sem imel tudi jaz svojega idola, in to je bil Franc Flere. Njegova glasba je bila zame nekaj posebnega, zato sem bil neizmerno vesel, ko sem ga pred enajstimi leti tudi osebno spoznal. To srečanje je bilo zame nekaj nepozabnega. Franc me je nato začel učiti igranja in na njegovo mentorstvo sem zelo ponosen. Ko se je preselil med vinograde v Gradišče pri Trebnjem, sva bila že prava prijatelja. Rad sem mu pomagal pri opravilih, tako pri košnji trave kot v vinogradu. Ves čas sva se veliko pogovarjala o njegovem ustvarjanju, glasbeni preteklosti, zraven pa veliko igrala na harmoniko. Spoznal sem veliko njegovih prijateljev muzikantov, članov ansamblov, spoprijateljil pa sem se tudi s člani njegove družine,« je za Slovenske novice razkril David Brinovec, fant, zaposlen kot medicinski tehnik v urgentnem centru novomeške bolnišnice, ki mu je igranje harmonike zgolj hobi.

Ljubezen mamina, Belo pismo

Franc Flere je svoj ansambel ustanovil že davnega leta 1963, ko se je tudi prijavil na avdicijo Radia Slovenije za oddajo Nove melodije. A je bil zavrnjen. Ko se je po dveh letih in odsluženem vojaškem roku vrnil domov, pa ga je čakalo pismo Vilka Ovsenika in Borisa Kovačiča, ki sta ga povabila, naj se spet prijavi. To se je tudi zgodilo, ansambel pa je z dvema inštrumentalnima skladbama Čez travnike in Proti vasi povsem očaral strokovno komisijo. Uvrstili so se v polfinale, v sklepni oddaji pa zmagali s polko Proti vasi, za studijski posnetek katere je zaslužen Vilko Ovsenik, od katerega smo se nedavno prav tako poslovili.

Leta 1963 je Franc Flere ustanovil svoj ansambel in se tudi prijavil na avdicijo Radia Slovenije za oddajo Nove melodije, a so ga zavrnili.

Flere je sodeloval še z mnogo drugimi znanimi glasbeniki in pevci, tudi s Slovenskim oktetom in kvartetom Do, v katerem so bili Danilo Čadež, Tomaž Tozon, Peter Čare in Peter Ambrož. Pa s Fanti z vseh vetrov, Tonetom Rusom, sestrami Potočnik. V njegovem ansamblu sta pela Majda Kosovel in Milan Štimac, pozneje pa Katja Povše, njen vokal je zlasti prepoznaven v eni največjih Fleretovih uspešnic z naslovom Belo pismo. Katjo je leta 2008 v triu nadomestila Mateja Marn in nastala je še ena uspešna skladba Mlado dekle. Velika Fleretova uspešnica je bila tudi skladba Ljubezen mamina, za katero je besedilo napisal Ivan Sivec, njegov veliki prijatelj. Sicer pa je imel Franc poseben način igranja in ob sebi skoraj ni potreboval drugih muzikantov, dovolj je bilo že, da je raztegnil svoj meh. V pogovoru z Dragom Vovkom za Slovenske novice je pred leti povedal, kako je nekoč s harmoniko zabaval tudi planince na Kredarici, v dolino pa so ga po nekaj dneh odpeljali kar s policijskim helikopterjem. In tudi takrat, v zraku, je igral harmoniko. Igranja so si pogosto zaželeli tudi politiki in ga včasih tudi sredi noči spravili iz postelje.

Deli s prijatelji