V torek, 16. septembra, bo v dunajski dvorani Stadthalle nastopil legendarni ameriški pevec Tony Bennett. Glasbenik in slikar, ki velja za poslednjega predstavnika stare šole ameriškega vokalnega jazza, je pri 88 letih še vedno vitalen in poln energije. Še več, njegova kreativnost in radovednost sta videti na vrhuncu, saj mu je uspelo nagovoriti predstavnike mlajše generacije. Veliko zaslug za to imata njegovo sodelovanje z zdaj že pokojno Amy Winehouse pri skladbi Body and Soul in trenutno aktualna pustolovščina z Lady Gaga, ki jo bo nagradil s težko pričakovanim albumom Cheek to Cheek, ki bo izšel nekaj dni po koncertu 19. septembra.
Kavalir stare šole
Danes bi težko našli umetnika, ki se lahko pohvali, da je izdal uspešne albume v šestih različnih desetletjih. Ne nazadnje si je veteran druge svetovne vojne v svoji bogati karieri prislužil zavidljivih 17 nagrad grammy. Med njegove prve hite spadajo zimzelenčki, kot so Because of You, Rags to Riches in seveda Cold, Cold Heart Hanka Williamsa. Doslej je imel skupno neverjetnih 24 skladb, ki so se uvrstile na lestvico Top 40, med njimi I Wanna Be Around, The Good Life, Who Can I Turn To (When Nobody Needs Me)? in njegova največja uspešnica ter paradna skladba I Left My Heart In San Francisco. Doslej je prodal več kot 50 milijonov plošč, nepregledna vrsta albumov je dočakala platinasto ali zlato naklado.
Skrivnost njegovega uspeha se ne skriva zgolj v glasbenem talentu, temveč predvsem v njegovem značaju. Tony Bennett je ustvarjalec stare šole, ki prinaša na oder določeno galantnost, kavalirstvo in odličnost. Ne pravijo mu zastonj najbolj deški osemdesetletnik na svetu. Ni skrivnost, da so prav ženske tiste, ki že 60 let klecajo ob njegovih pesmih, ki so med tem postale klasike ameriške glasbene dediščine. Bennett ima izjemen občutek za polaganje besed v glasbeni okvir, njegov vokal lahko pomiri še tako podivjan aranžma, hkrati pa lahko dvigne pulz melodramatični utrujeni skladbi. O njegovi ustvarjalni vitalnosti največ pove dejstvo, da je z albumom Duets II, ki je izšel leta 2011, na njegov 85. rojstni dan, postal najstarejši glasbenik, ki je zasedel prvo mesto na lestvici Billboard album charts. Leto pozneje je izdatno praznoval 50 obletnico svoje paradne skladbe I Left My Heart in San Francisco in predstavil uspešen dokumentarec The zen of Bennett. Film je ustvaril njegov sin in menedžer Danny Bennett.
Slike po vsem svetu
To pa ni vse, izdal je tudi svojo četrto knjigo Life is a gift, ki se je v trenutku pojavila na seznamu največjih knjižnih uspešnic časopisa NY Times. Za dobro mero pa njegov ustvarjalni um ni posvečen zgolj glasbi, saj je Tonny Bennett tudi svetovno priznan in uveljavljen slikar, ki svoje umetnine podpisuje s pravim imenom Anthony Benedetto. Tri njegove slike so del stalne zbirke ustanove Smithsonian Institute v Washingtonu, sicer pa je razstavljal že po galerijah in muzejih po vsem svetu. Veliko priljubljenost med svojimi oboževalci si je prislužil tudi s svojim izjemnim občutkom za soljudi – ni skrivnost, da je leta 1965 javno podprl Martina Luthra Kinga in se udeležil slovitega sprevoda v Selmi. Številni milijončki so se z njegovega računa prelili v organizacije za boj proti sladkorni bolezni in rakavim obolenjem. To mu je leta 2007 prislužilo priznanje Združenih narodov. Prav tako je velik podpornik umetnosti in izobraževanja – v domačem kraju Astoria, Queens je ustanovil Frank Sinatra School of the Arts.
Tony Bennett spada med žive fosile zlate dobe ameriškega jazza in velikoorkestralne vokalne glasbe. Na vsak način bo prihajajoči koncert na Dunaju ena zadnjih priložnosti, da izkusimo duh izgubljenega časa, ko se je rock’n’roll še prebujal in so ga prav ustvarjalci, kot je Bennett, naučili, kaj pomeni biti zvezda.