Terezi Kesovija zavrela kri

V zadnjih desetletjih so se reflektorji zagrebškega glasbenega festivala kar štirikrat najmočneje usmerili v jugoslovansko glasbeno divo Terezo Kesovija, ki ji je zmagovalno lovoriko prvič leta 1975 prinesla skladba Zaboravi, ako možeš, med letoma 1977 in 1979 pa še pesmi Sve se vraća, sve se plaća, Što je ostalo od ljubavi in Na Stradunu, ki so danes že v zakladnici zimzelenčkov. A čeprav je na tej pomembni glasbeni prireditvi pustila neizbrisen pečat, so ji na letošnjem 64. festivalu, kamor tokrat ni prišla kot nastopajoča, odredili sedež v šesti vrsti. »Kako vas ni sram, da ste nas stlačili v šesto vrsto!« je še pred začetkom povzdignila glas, menda že kričala, nemeneč se za okolico.

Pevka Jasna Zlokić. Skladatelj Alfi Kabiljo. Glasbenik in nekdanji direktor Zagrebškega festivala Hrvoje Hegedušić. V tej druščini je sedela Kesovija, kar bi bilo povsem umestno, ko jih organizatorji ne bi potisnili v šesto vrsto, medtem ko so na sedeže prve posedli župana Milana Bandića in še nekatere druge politične veljake iz mestne uprave. »Kaj podobnega se nikoli ne bi primerilo na festivalu v San Remu. Glasbene legende posesti v šesto vrsto je najmanj nespoštljivo! Brezsramno!« je pevka zanetila manjši škandal, da so jo organizatorji vsaj na videz pomirili šele z obilico prigovarjanja in opominjanja, da dogodek ne nazadnje prenaša televizija.

Novi umetniški vodja festivala Neno Belan je s prireditve odšel več kot zadovoljen: »Presegla je moja pričakovanja.« S tem se Tereza nikakor ni strinjala. Kot tudi ne podobno globoko užaljena Jasna Zlokić, ki je festival označila za navadno farso. »Nekdaj je bil to velik in pomemben dogodek glasbenega sveta. Skladatelji, izvajalci, skladbe, vse je bilo vrhunsko. In s tem v mislih sem prišla tudi letos, a se je vse sprevrglo v navadno farso. Kdo je sedel v prvi vrsti? Nimam pojma. Vem le, da niso spadali tja«.