ANSAMBEL

Suha solza ni žejna

Objavljeno 15. februar 2013 18.30 | Posodobljeno 15. februar 2013 18.30 | Piše: D. V.

V zasedbi sodeluje tudi gostilničar Martin Meglič.

Leta 2006 so bili še Priložnostni kvartet (foto: Drago Vovk).

Poglejmo najprej, kdo igra in poje v ansamblu Suha solza, ki ga mnogi, predvsem na Dolenjskem, že dobro poznajo z različnih prireditev in tudi s čisto običajnih, naključnih družabnih srečanj.

Jernej Koprivec igra na bariton in pozavno, je pa tudi predsednik glasbene in zabavljaške druščine. Marko Mulej je umetniški vodja, poje in igra na trobento, Boris Režek je pevec in klarinetist, najlepši glas v ansamblu pa ima Renata Novak. Martin Meglič igra na perilnik, Bojan Rus na kitaro, rad pa tudi zapoje, Matej Barbo je harmonikar, trobentač in pevec, lep glas pa ima tudi harmonikar Leopold Klančar. Člani zasedbe so iz Trebnjega in bližnje Mirne, le pevka je iz Žužemberka, začetki igranja pa so se zgodili pred petnajstimi leti, ko se jih je nekaj zbralo in zaigralo ob različnih priložnostih. Prelomnica je bila, ko so nekoč nastopili na Mirni na Dolenjskem na prireditvi Vesel sem Mirnčan, a vse skupaj se je začelo, kje drugje, sicer ne bi bili Dolenjci, kot v … zidanici. »Najprej smo bili trije ali štirje, pa jih je še nekaj prišlo, in zdaj nas je že osem. Začel sem s sosedom Jako Agničem in Martinom Erjavcem, igrali smo na odprtjih cest, za Rdeči križ, večinoma dobrodelno. In začele so se tudi redne vaje, pridružil se nam je harmonikar in pevec Polde Klančar, ki danes skrbi za zasedbo. Zadnja tri leta imamo vaje že kar dvakrat na teden in igramo skoraj že poklicno. Čeprav smo vsi razen Poldeta v službah, se nekako le uskladimo, saj brez vaj ni kakovostnih nastopov. Za vse večje prireditve se dobro pripravimo, a včasih gremo kam zaigrat tudi samo trije,« pravi Martin Meglič, sicer znani gostilničar, ki igra na perilnik, ribežen po domače.

Polde pa dodaja: »Ja, morda bi res lahko bil vsem oče! V ansambel so me povabili kot harmonikarja, igral sem na kromatično harmoniko, ampak zaradi poškodbe rame nisem več mogel igrati, zato sem povabil k sodelovanju najmlajšega, tudi harmonikarja, Mateja Barba, jaz pa sem zdaj pretežno pevec. Dobili smo tudi pevko, tako da smo postali že kar zanimivi, saj nas vabijo tudi na večje prireditve, kot so Trebanjski koš, bili smo celo že v Nemčiji. Zadnje čase smo se igranja lotili nadvse resno, saj nas glasbeni vodja Marko Mulej prisili, da prav vsako skladbo, ki jo igramo, dodobra speglamo in izpilimo.«

Deli s prijatelji