Če ste doslej menili, da Avsenikove Veter nosi pesem mojo, Prelepe Gorenjske, Šegovčeve Kam le čas beži in številnih drugih prelepih valčkov ni mogoče odigrati brez inštrumentov, se motite. Z izjemnimi vokali in brez enega samega glasbila z njimi navdušujejo poslušalce pevke in pevci XXL vokalne skupine, ki jo vodita Tomaž Kozlevčar in njegov sin Samo.
Glasbenik Tomaž Kozlevčar je očitno še vedno poln idej in navdiha, predvsem pa nikoli ne miruje. S sinom Samom družno vodita XXL vokalno skupino, ki je požela veliko navdušenja na nedavnem humanitarnem koncertu Rdečega križa v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki ga je neposredno prenašala javna televizija. Nastopili so namreč oblečeni v narodno nošo in izvedli nekaj najlepših slovenskih valčkov, izključno z vokali. Premierno so s podobnim nastopim navdušili že poleti pred Prešernovim spomenikom sredi Ljubljane, točno na dan prve obletnice smrti Slavka Avsenika, številni obiskovalci pa so se ob tem veselo zavrteli, saj je zvenelo tako, kot bi tam igrali Avseniki. »Skoraj 12-minutni venček je s strinjanjem Gregorja in Slavka Avsenika mlajšega ter še nekaterih naših avtorjev nastal zato, da s pravo sLOVEnsko glasbo povežemo SLOVEnce in iz srca Evrope v svet pošljemo poslanico strpnosti in ljubezni ter skupaj s stotinami plešočih v najlepšem mestu na svetu opozorimo na pomembne in preproste življenjske vrednote, kot so radost, vedrina, sožitje in medsebojno upoštevanje. V slovenskih nošah smo se objemali s Kitajci, s staro slovensko melodiko smo celili prenekatere srčne rane, od daleč so se nam pridružili težki bolniki in si izpolnili svojo veliko željo, da z nami zaplešejo in zapojejo,« je povedal Tomaž Kozlevčar. In dodal, da so najlepše valčke, med njimi Avsenikove Veter nosi pesem mojo, Prelepa Gorenjska, Slovenija od kod lepote tvoje, Ja, ja, k je luštno, Prišla pomlad bo spet pa tudi valček Kam le čas beži od Štirih kovačev, zapeli le z nevidnimi inštrumenti in s človeškimi glasovi nadomestili tako harmoniko kot tudi klarinet in trobento pa kitaro in bariton. »In vse to smo izvedli s takšnim žarom in zanosom kot naše legende Avseniki, Slaki, Štirje kovači,« pravi Kozlevčar, ki je podiral rekorde že, ko je ustvarjal priredbe Avsenikovih polk ter pričaral grom in nevihto iz Afrike za Perpetuum Jazzile. »S sinom Samom in najinimi XXL-pevci sva tokrat ponazorila vso inštrumentalno virtuoznost našega tipičnega kvinteta. Je pa ta vokalni venček najlepših sLOVEnskih valčkov nastajal več mesecev. Krstili smo ga z nastopom sredi naše prestolnice v naročju simbolov sLOVEnstva pod budnim očesom naših velikanov, Prešerna in Plečnika, na prvo obletnico smrti našega največjega kulturnega ambasadorja Slavka Avsenika; posnel in zmontiral pa ga je prav Samo,« še pove Tomaž Kozlevčar, ki mu v skupini družbo delajo Katja Osredkar, Katarina Kurtjak, Katja Bergant, Neža Zatler, Kim Kozlevčar, Vito Gregorčič in Albin Jordan. Kot še pravi, zadnja dela delajo bolj projektno, na novo pa so priredili tudi njegovo četrt stoletja staro uspešnico Klic dobrote, po kateri se imenuje naša največja humanitarna prireditev. V Kopru so na pot v Rio pospremili naše olimpijce, v Moldaviji pa pomagali lobirati, da bi ravno pri nas, na Pokljuki, gostili svetovno prvenstvo v biatlonu.