Ena najbolj priljubljenih slovenskih pevk, ki je več kot 25 let ustvarjala za otroke, se bo s predstavo Romana, otroci in pošast Pozabaaa, v kateri je združila svoje največje uspešnice, poslovila od svojega najmlajšega občinstva. Premiera predstave bo 8. maja v Cankarjevem domu.
Zakaj ste se odločili, da je prav zdaj čas za slovo?
Svojih prvih petdeset sem v veliki meri posvetila ustvarjanju za najmlajše, naslednjih petdeset pride na vrsto še vse, kar sem zamudila v prvih petdeset.
Kako ste si vse skupaj zamislili?
Zamislila sem si pravo predstavo s svojimi največjimi uspešnicami, profesionalno gledališko ekipo in z izjemnimi plesalci. S to predstavo si želim gostovati povsod, kamor nas bodo povabili. Rada bi razveselila čim več otrok, saj zaslužijo najboljše, zato bo tudi glasbena predstava nekaj posebnega, saj bi se rada od svojih najmlajših oboževalcev poslovila na najboljši mogoči način.
Ali to pomeni, da nikoli več ne boste otrokom zapeli kakšne pesmice?
Če želim razveseliti čim več otrok in gostovati po vseh koncih Slovenije, bom še vsaj stokrat zapela Murenčke. Sicer pa bom zagotovo pela pesmi svojim vnukom.
Za najmlajše ste ustvarjali več kot 25 let. Kateri so najlepši spomini v tej dolgoletni karieri?
Teh izjemnih 25 let se ne da opisati v dveh stavkih. To je bilo res zelo ustvarjalno obdobje: mnogo nastopov po šolah, vrtcih, gledališčih, kulturnih domovih, cicidnevih, festivalih … Na festivalu Lent sem na primeri nastopala vsako leto. Več generacij je odraščalo ob mojih pesmicah, ponosna sem, da pesmi odlikujejo pesniška besedila in da so vse skladbe posnete s pravimi inštrumenti, brez sintetičnih zvokov. Sodelovala sem s pesniki, kot so Tone Pavček, Kajetan Kovič, Bina Štampe Žmavc, Zvezdana Majhen, Andrej Rozman Roza, Ksenija Šoster Olmer, in vsa ta leta je imel roko nad glasbo in glasbeniki Lojze Krajnčan, priznani skladatelj, dirigent in moj mož. Vsak nastop mi je bil vedno izziv, saj so otroci nepredvidljivi, in v užitek mi je ustvariti dobro sproščeno vzdušje. Čutim, da je prav, da ustvarim še svojo zadnjo predstavo in z njo obiščem čim več odrov.
Obstaja kakšen poseben dogodek, ki se ga boste vse življenje spominjali?
Posebej ganljivi in prisrčni so bili nastopi v bolnišnicah ali pred otroki s posebnimi potrebami. Zame so bili tudi najtežji, saj sem jih še nekaj časa nosila s sabo in v duši.
Vaša zapuščina je bogata. Kateri je vaš najljubši izdelek, najljubša pesem?
Pika na i je prav gotovo ta moja najnovejša predstava, na katero se že dva meseca intenzivno pripravljamo in zanjo vadimo. Navdušena sem nad režiserko Ivano Djilas, ki se je projektu predala z vsem srcem. To je režiserka z brezmejno domišljijo. Tudi plesalci so perfektni. Da sem 'taprave' povabila k sodelovanju, je zagotovo zaslužen tudi moj sin Žigan, sicer večkratni državni in evropski plesni prvak. V tej predstavi je združeno vse, kar imajo otroci radi, vse najboljše, kar znam in kar imam, ker drugače pač ne znam. Tudi zgodbica v predstavi se navezuje na to, da bi otroci in starši ne pozabili mojih pesmi, da bi še naprej peli in se radi imeli, saj verjamem, da glasba združuje in razveseljuje.