Med tremi sinovi Slavka Avsenika sta dva, in sicer Slavko mlajši in Gregor, podedovala glasbene gene. Slavko komponira filmsko glasbo, Grega pa je znan kot izvrsten kitarist, ki pa se je z glasbo, ob skrbi za gostilno, ukvarjal le za hobi. Ata Slavko je bil izjemno vesel, da se je za harmoniko ogrel njegov vnuk Sašo, Gregov sin, ki zdaj že ima svoj ansambel.
Kako je Grego in Saša obremenjevalo dejstvo, da sta bila sin in vnuk slavnega Slavka Avsenika, so ju pogosto spraševali. Grega je na to vprašanje odgovoril, da je z življenjskimi izkušnjami raslo zavedanje, kaj je njegov oče pomenil v svetu glasbe, in sočasno s tem spoštovanje in posledično odgovornost. Vnuk Sašo pa, da je to, da je njegov vnuk, zanj izjemna sreča. Priznal je, da je zato včasih pod velikim pritiskom, saj je bil njegov dedek perfekcionist. »Menim, da lahko publika uživa ob glasbi šele takrat, ko uživamo tudi mi, glasbeniki. Ko danes poslušam vse te melodije, pa ugotavljam, da še zdaleč niso bile ustvarjene le zaradi številk in da niso bile sezonske uspešnice, temveč prave umetnine, ki jih krasijo izjemna melodika, mojstrska obdelava in aranžma,« je nedavno povedal v intervjuju za Nedeljske novice.
Kraljica je Golica
Grega je dejal tudi, da vse skladbe rad posluša znova in znova, pa vendar so mu nekateri valčki še posebno pri srcu. »Kaj rad poslušam, je odvisno od trenutnega razpoloženja. Če že moram, bi posebej omenil skladbe Veter nosi pesem mojo, Prelepe ste ve Karavanke ter Melodija za tebe,« je dejal. S Sašem sta si enotna, da je kraljica vseh Avsenikovih bila in bo ostala Golica. Slavko Avsenik je bil med člani ansambla priljubljen, a znan je bil tudi kot zelo discipliniran in strog. Po desetletjih preigravanja na odru je pred vsakim nastopom vadil harmoniko najmanj eno uro. Da je to pomembno in da polovičarstva v glasbi ni, se Sašo zaveda. »Tudi sam zato vadim ure in ure in individualno to prav tako počnejo drugi člani ansambla, skupaj pa bolj intenzivno vadimo pred večjimi turnejami v tujini, snemanji ter pomembnejšimi koncerti,« je dejal. Zase meni, da je še v fazi učenja in preizkušanja. »Saj pravijo, da se ljudje učimo vse življenje, zato se učim in poskušam odkriti svojo melodiko. In upam, da bodo ljudem všeč tudi moje melodije,« dodaja Sašo, ki z očetom Gregom snuje program za letošnji Festival Avsenik v Begunjah.
Velika družina
Mnoge je v teh dneh presenetilo, da so se člani družine Avsenik odločili, da na stežaj odprejo vrata domačije v Begunjah, in omogočili vsem, ki so to želeli, da so se lahko osebno poslovili in na zadnjo pot pospremili edinstvenega virtuoza in komponista narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika. Sam si pogreba takšnih razsežnosti ter z vsemi državnimi in vojaškimi častmi, skromen kot je bil, zagotovo ni želel. Grega Avsenik je zato v imenu družine to odločitev pojasnil z besedami: »Slavko Avsenik se je rodil v veliko družino, veliko si je ustvaril tudi sam, v letih njegovega delovanja pa se je še dodatno razširila, saj ste vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe njegovi občudovalci in posnemovalci, glasbeniki vseh zvrsti in številni drugi v zadnjih 60 letih nevede postali njegovi družinski člani. Število teh se bo v prihodnosti še povečevalo. In tako, kot smo do zdaj njegovi najožji člani družine, žena Brigita, sinovi Slavko mlajši, Martin in Grega ter sedem vnukov, z vsemi vami delili veselje, smo vam hvaležni, da ste skupaj z nami bili tudi v globoki žalosti. Za nas je že to, da smo njegovi najožji družinski člani, velik privilegij.«