Slovenske frajtonarice proizvajajo v Italiji

Najbolj ponosen je na to, da mu je Avstrijce in njihovo harmonikarsko organizacijo uspelo prepričati, da smo tudi v Sloveniji sposobni izpeljati prestižno svetovno tekmovanje harmonikarjev. Prevzel je organizacijske niti in pripomogel, da je bil dogodek, ki je potekal marca v Portorožu, izveden popolno. Sodeloval je z mnogo vrhunskimi glasbeniki, tudi Oliverjem Dragojevićem, Big Bandom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske vojske, Rožmarinkami, Nušo Derenda. Januarja letos je v Nemčiji izšel njegov že 30. album, združenje Sazas mu je za projekt Po poti uspehov podelilo platinasto ploščo, ob 25-letnici delovanja pa je prejel državno priznanje za dosežke na kulturnem področju.

Privilegirani Slak

Prav tako je letos pri založbi Avsenik izšla zgoščenka z naslovom S hitrimi prsti, gostoval je tudi na odru letošnjega festivala Avsenik v Begunjah. Uči mnogo mladih harmonikarjev, ki jim pomaga na poti do uspehov, pogosto ga vabijo v žirije na različna tekmovanja in festivale, svoje ime je zaupal več proizvajalcem harmonik. Pred kratkim je mnoge presenetil, ker je znamenito Lanzingerjevo harmoniko zamenjal z drugo iz podjetja Munda. Pravzaprav zdaj igra na model, ki nosi njegovo ime, Denis Novato, in so ga izdelali v podjetju Munda, od koder bo prišlo še več tovrstnih inštrumentov. »Moja prva harmonika je bila že kar precej zdelana, naredil pa jo je lokalni izdelovalec Razman, ki jih je delal bolj za hobi. Po nekaj mesecih sem presedlal na Zupanovo diatonično, ki je bila takrat najboljša na trgu,« razlaga Novato, ki je potem, ko se je v glasbeni šoli začel učiti igranja na klavirsko harmoniko, kmalu izgubil voljo, saj je bil repertoar preveč tog. »Premalo je bilo živahnih skladb, ki bi jih lahko zaigral na kakšni zabavi, ob rojstnem dnevu, denimo, zato sem se sam začel učiti igranja na diatonično. Ko so tudi starši spoznali, da sem resen, so mi kupili Zupanovo, ki je bila v tistih časih tehnično najbolj dovršena. Zvest sem ji ostal kar deset let in sem z mojstrom Valentinom Zupanom nasploh veliko sodeloval. Bil sem zraven pri razvoju unikatnih harmonik in se veliko naučil. Mojster Zupan je živel zanje. Pred štirimi leti je za Slavka Avsenika izdelal unikatno, model zupan jubileum M 75,« pove Novato. In dodaja, da je bil Zupan nekaj let zaposlen v Melodiji Mengeš, v razvoju. »Imel je vrhunske ideje, ki pa jih nikakor ni mogel realizirati, zato je harmonike začel izdelovati sam. Povpraševanje po njegovih modelih pa je bilo tolikšno, da so morali kupci nanje čakati po dve do tri leta. Zato se je povezal s tovarno Beltuna v Italiji, kjer so jih po njegovi licenci začeli izdelovati serijsko, medtem ko je unikatne še vedno izdeloval tudi sam.« Le Lojze Slak je menda imel prednost in jo je dobil prej.

Zupan in Lanzinger 
kot brata Avsenik

Ker Zupan zaradi vse večjega povpraševanja ni bil sposoben sprejeti vseh naročil, mu je pri tem pomagal Peter Lanzinger, ki je v Italiji našel priznano tovarno, v kateri je nato Zupan naučil Italijane izdelovati res izjemne diatonične harmonike. »In tako je nastala odlična frajtonarica, ki je bila tudi estetsko dovršena. Lanzinger pa jih je prodajal,« razlaga Novato. Ko se je to razvedelo, so se začeli zanje zanimati še drugi. In ko je pogodba med Zupanom in Lanzingerjem potekla, se je razpolovila tudi tovarna Beltuna, kjer so predtem glasbila izdelovali samo za Zupana. Mojster se je v proizvodnji tudi sam večkrat pomudil in preizkusil modele ter se prepričal, da je vse, kot mora biti.

»Zame sta Zupan in Lanzinger kot Vilko in Slavko Avsenik. Prvi je znal harmoniko izdelati, drugi prodati. V tem je bil res dober, tudi zato, ker se je rad družil z muzikanti in hodil na njihove koncerte. Zupan pa se je raje držal bolj zase. A menim, da jima drug brez drugega ne bi uspelo, čeprav sta šla potem vsak svojo pot,« pravi Novato, ki se je nedavno povezal z izdelovalcem harmonik Zlatkom Mundo.

»On je edini v Sloveniji, ki trenutno izdeluje harmonike, in to vse faze, zato me je tudi prepričal. Je mlad in ima vizijo ter voljo in izkušnje, saj je predtem izdeloval orgle. In če je znal izdelovati te, pomeni, da zelo dobro pozna les, zato preprosto ve, kaj dela. Ne nazadnje pa je edini, ki me je peljal tudi v delavnico,« še pove Novato. Kot pravi, je pri nas le še nekaj manjših izdelovalcev, kot je denimo Kapš. »Večina komponente harmonik zgolj sestavlja in poskrbi za dizajn. A takim harmonikam na koncu, vsaj po mojem, vedno kaj manjka. Nimajo prave duše,« sklene Novato, ki bo še letos kar dvakrat gostoval v Hongkongu, novembra pa znova v Ameriki. V šali pravi, da je edina celina, kjer še ni bil gost, Antarktika.