BEGUNJE NA GORENJSKEM – V to idilično vasico, eno najbolj znanih v radovljiški občini, so se že drugič letos množično zgrinjali mladi in manj mladi, ki jih Avsenikova glasba navdušuje in vedno znova tudi navdihuje. Mnogi so se pred dobrim mesecem v Begunjah množično poslavljali od pokojnega velikana narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika, konec tedna pa so se tu udeležili tridnevnega festivala, ki že vse od začetka nosi njegovo ime. Ja, festival Avsenik je bil tudi tokrat dogodek, ki je združil na tisoče ljubiteljev glasbe iz domovine in tujine, le da je bil letošnji še bolj čustven. Mnogi so, ko so prišli v Begunje, najprej obiskali še svež grob Slavka Avsenika ter galerijo in muzej, kjer je ta mesec še odprta tudi žalna knjiga, v kateri se je zbralo že približno osem tisoč podpisov, misli in poklonov Slavku Avseniku.
Številni obiskovalci, predvsem iz tujine, so se z zapravljivčkom popeljali tudi do nekaterih kotičkov naše domovine, katerih lepote je Slavku skupaj z bratom Vilkom uspelo preliti v tisočere melodije. Zatem pa so se prepustili glasbi, ki so jo poleg Grege Avsenika in Ansambla Saša Avsenika ponudili številni gostje.
»Glede na očetovo stanje je bil letošnji festival dolgo vprašljiv. Dilema je odpadla, ko sem pomislil na to, koliko je očetu pomenila ta glasba in da bi si tudi sam želel, da se festival odvija naprej. Seveda pridejo trenutki, ki so bolj čustveni, a to je normalno. Sicer pa je glasbeni asortiment bogat, v festival pa sem vpletel nekaj klasične oberkrainer glasbe, ki jo ljudje želijo slišati, kot tudi klasiko in druge novosti, kar pomeni, da so bile priredbe Avsenikovih skladb interpretirane na različne načine,« je o programskem delu letošnjega festivala povedal Grega Avsenik, ki se je s kitaro kar nekajkrat na odru pridružil sinu Sašu, ki pa ni nastopil le kot harmonikar s svojim ansamblom, temveč je festival ob Betki Šuhel Mikolič tudi povezoval. In to v brezhibni nemščini, saj so se tudi letos festivala udeležili številni oboževalci iz nemško govorečih dežel. »V resnici je nastopiti na tem festivalu velika odgovornost, saj to ni kakšna veselica, kjer se zberejo naključni ljubitelji te zvrsti glasbe, ampak gre za največje fene in odlične poznavalce Avsenikove glasbe,« je misli strnil Slavkov vnuk Sašo, ki se je najbolj bal, da mu bo po dedkovi smrti težko stopiti na oder. »Zdaj vidim, da me njegova glasba le še krepi,« je dejal vnuk, ki je, podobno kot drugi najbližji, preživljal najtežje obdobje življenja, ko so jim zdravniki povedali, da se čas, ki ga bodo še lahko preživeli s Slavkom, izteka.
Priložnost za zbiratelje
A Slavko Avsenik je bil vesel človek in takšne so po večini tudi njegove in Vilkove melodije. To poudarja tudi Jožica Kališnik, dolgoletna pevka Avsenikovega terceta, ki je skupaj z Jožico Svete in Alfijem Nipičem zapela tudi tokrat. In prav omenjeni tercet je zdaj še edini živ spomin na Ansambel bratov Avsenik. Jožice Svete se je še posebno razveselil Žan Plohl iz Prevalj, član Pihalne godbe Glasbene šole Avsenik. »Zelo sem vesel, da mi je končno uspelo dobiti tudi njen podpis, ki mi je edini še manjkal od originalne zasedbe Avsenik na albumu z naslovom Slovenija, od kod lepote tvoje, ki je izšel daljnega leta 1954,« je dejal bodoči študent pozavne in pokazal na podpise Alfija Nipiča, Mika Sosa, Leva Ponikvarja, Eme Prodnik, Albina Rudana, Franca Koširja, Slavka Avsenika in zdaj tudi Jožice Svete. Zasluge za to ima tudi Simon Golobič, zbiratelj vsega snovnega in nesnovnega materiala o narodno-zabavni glasbi, čigar stojnica je bila oblegana vse dni, saj so številni oboževalci Avsenikove glasbe iz tujine iskali albume, ki jim še manjkajo v zbirki. Številni pridejo kar s seznamom, kaj jim še manjka, da bo zbirka popolna, za kar so pripravljeni odšteti lepe denarce. Dogajanje na festivalu so popestrili tudi plesalci, tako člani Folklorne skupine Iskraemeco kot plesalci priznane plesne koreografinje Mojce Horvat. »Kar 20 let je od takrat, ko me je Grega Avsenik, s katerim sva se sicer poznala že od prej, prvič povabil na Alpski večer. Bila sem presenečena, hkrati pa je bil to zame velik izziv, čeprav sem poznala kakovost in veličino Avsenikove glasbe, zato sem se tudi koreografij zanjo vedno lotila z velikim spoštovanjem. Zame je to glasba, v kateri sem vedno slišala smeh in videla tako rockn'roll kot klasični balet. In zdi se mi, da imam nekaj zaslug za to, da so tudi moji kolegi začeli na to glasbo gledati drugače. Ne nazadnje smo bili prvi, ki smo Avsenikovo glasbo vrteli tudi na odprtju evropskega prvenstva leta 2004,« je povedala priznana koreografinja. In dodala, da tudi mladi plesalci, ki večinoma prihajajo iz urbanega okolja ter plešejo hiphop in step, zelo radi sodelujejo na tem festivalu. Je pa v Begunjah nastopila ista ekipa plesalcev, ki nastopa tudi v muzikalu Mamma mia. In prav zaradi Avsenikovega festivala v soboto, denimo, muzikala v Križankah ni bilo. Zanimivo, da so organizatorji festivala v Begunjah velikodušno namestili zvočnike tudi okoli šotora, tako da so lahko poslušali glasbo tudi tisti obiskovalci, ki zaradi razprodanih vstopnic v soboto zvečer niso mogli spremljati dogajanja iz neposredne bližine.