Ob koncertu Veselih Štajerk, ki so ga te pripravile ob svoji 20-letnici delovanja in ga je minuli konec tedna predvajala tudi TV Slovenija na prvem programu, so dekleta slišala veliko čestitk. Povsem upravičeno, saj je bil dogodek res presežek. Nekateri pa so se ob tem muzali, češ kakšna sreča, da se Lotijin oče Jože Žlaus iz Globoč pred desetletji ni odločil za duhovniški poklic.
Zakaj? Ker drugače niti Loti najbrž ne bi bilo in prav tako ne Veselih Štajerk. Ja, ob uspešnih glasbenikih je prav, da se spomnimo še njihovih staršev, ki so velikokrat v ozadju, a zaslužni za uspehe otrok. Tudi Jože je eden takšnih. Dekleta je postavil na oder in jih prva leta varoval, vozil, sprejemal čestitke v njihovem imenu in bil njihov menedžer. Ko so se osamosvojila, pa se je umaknil v ozadje, v svoj umetniški svet. Včasih je bil profesionalni glasbenik, danes še vedno igra v svoji Joškovi bandi, predvsem pa je slikar, grafik, strastni zbiratelj starin, tiskar s kopijo Valvasorjevega tiskalnega stroja in lastnik galerije, predvsem pa vedno nasmejani človek.
