Dramaturginja, režiserka in pevka Nana Milčinski je prihod albuma Še ena pomlad, ki je izšel 24. septembra, napovedala že s skladbo Dragi. Na zgoščenki, ki je izšla pri glasbeni zadrugi Celinka, se je znašlo 13 pesmi, ki jih Nana odpoje z izjemnim občutkom in prepričljivostjo, ki ju ji lahko zavidajo tudi že uveljavljene pevke. »Posneti album je bila moja skrita želja že v otroštvu. Ampak vsaka želja potrebuje čas, da dozori. Pred štirimi leti sem začela iskati sodelavce in pot me je pripeljala do Anžeta Langusa Petrovića in Martina Štibernika, ki sta napisala glasbo na izbrano poezijo iz zbirke Sončna ura, mojega dedka Franeta Milčinskega - Ježka,« nam je zaupala Nana Milčinski.
Premiera albuma v klubu Cankarjevega doma
Album je pritegnil veliko pozornosti, še preden je izšel. Ne nazadnje ga je ustvarjal zanimiv kolektiv, saj sta se Anžetu in Martinu pridružila še kitarist Robert Pikl in bobnar Sergej Randjelović. Rezultat je glasbeno domiseln in interpretativno močan album, ki prav kliče po odrskih deskah. Na njih ga bomo lahko pozdravili že jutri, ko bo Nana s svojo zasedbo nastopila v okviru abonmaja Cankarjevi torki. Pred nastopom smo jo vprašali, kaj ji je pri snemanju albuma predstavljalo največji izziv. »Mislim, da poleg treme, ki se pojavi pri vsakem umetniku pred nepopisanim listom, tudi to, kar je prisotno vsakič, ko se kot mlad ustvarjalec lotiš ustvarjanja po velikem legendarnem avtorju. Treba je zbrati pogum, da v veliko delo vstopiš z lastno vizijo, lastno sodobnostjo in si upati – z vsem spoštovanjem do avtorja – dodati svoj, lastni podpis.« To ji je nedvomno uspelo. Med skladbami, ki so jo najbolj presenetile, je posebej omenila pesem Oj, moj fant. »To pesem sta izbrala Anže in Martin. Rekla sta, da moram na plošči imeti svojega fanta, in zdaj ga imam. Presenečenje je bilo stilsko. Če boste poslušali ploščo, boste vedeli, o čem govorim.« Se dobimo jutri v Cankarju.
