Veliko več kot kvintetov je pri nas trio zasedb z večglasnim petjem, pri čemer je nepogrešljiva diatonična harmonika oziroma frajtonarica. Če opazujemo harmonikarje v teh sestavih, pa se zdi, da jih velika večina igra ravno rutarco, kot ljudsko rečemo harmoniki znamke Rutar.
Iz Primorske v Avstrijo
Te je začel pred 30 leti izdelovati Joško Rutar. Prvi v Sloveniji je njegovo harmoniko naročil Ansambel Nika Zajca. Očetov posel je prevzel sin Aleks Rutar, a v naši državi ni zdržal prav dolgo. Lani sta se z ženo Janjo, ki mu pri delu pridno pomaga, saj zaposlenih nimata, preselila v Žitaro vas na avstrijskem Koroškem. Tam je okolje, pravi Aleks, do podjetnikov prijaznejše. Ravno čez en mesec bo minilo leto, odkar so Rutarjevi zapustili Primorsko in se preselili v Avstrijo.
»Domačini so nas izjemno lepo sprejeli in tudi poslovno okolje je tu veliko prijaznejše. Sploh pa je odnos ljudi čisto drugačen, tako da je res veselje delati,« pravi Aleks Rutar, ki je vajen vedno zahtevnejših kupcev. »Marsikdo prinese harmoniko samo v popravilo in vedno se potrudimo. Ampak veste, nekateri znajo zelo komplicirati, saj so posamezne harmonike res stare, in čudežev se ne da narediti,« pove iskreno.
Pa se ta inštrument sploh lahko pokvari? »O, seveda se, sploh pa se pogosto razglasi. Ogromno je takih, ki pridejo k nam in rečejo ženi: 'Veste, vaš mož dela čudeže.' In to je res veselje slišati. Pri nas tega ne doživiš in ljudje malokdaj koga pohvalijo,« se razgovori Aleks. Kot pravi, je pri harmoniki pomembno, kateri les izberejo, je pa običajno v eni več vrst lesa. »Notranjost je najpogosteje iz resonančnega smrekovega. Dobimo ga pri mojstru, ki ga je naravno sušil več kot desetletje. Ni pa vsak dober za vse. Sami delamo le iz masivnega, od javorja do oreha, kar je naša posebnost.« Lakirnice nimajo, zato harmonike lakirajo drugje.
Tri mesece za harmoniko
Z ženo Janjo porabita dobre tri mesece za izdelavo ene harmonike. »Če bi jo naročili ta trenutek, bi nanjo čakali približno pol leta,« razkrije Rutar mlajši. Cena za osnovni model se začne pri štirih tisočakih, a se neredko povzpne, odvisno od želja in potreb posameznikov. Čeprav so patentirane, so jih v Sloveniji nekateri izdelovalci kopirali, in to je bil tudi eden od razlogov, da so se preselili v Avstrijo.
Njihove harmonike odlikuje ročna izdelava, zato je vsaka unikat. Uporabljajo prvovrstni resonančni les, prav tako so vgrajene prvovrstne ročno izdelane glasilke rutar, ki jih ekskluzivno zanje izdelujejo v Italiji, lahko pa vgradijo tudi medeninaste ali takšne na srebrni podlagi. Posebnost sta še diskantna in basna mehanika rutar, ki zagotavljata popolno delovanje harmonike.
Mladi Rutar nadaljuje tradicijo izdelovanja starejših mojstrov, kakršen je bil njegov oče. Seveda pa ne delajo zgolj diatoničnih harmonik, ampak tudi klavirske, vendar povpraševanje po frajtonaricah še vedno raste. Aleks Rutar je svoje harmonike predstavljal na nedavnem Avsenikovem festivalu in tudi na Ptuju.
Unikatna harmonika golica
Pri Rutarjevih so pred nekaj leti na pobudo Brigite Avsenik, žene Slavka Avsenika, izdelali unikatno harmoniko Avsenik-Rutar, model golica. Njen zunanji del je bil narejen po željah Slavka Avsenika, omenjena pa je tudi edina na svetu, ki združuje najboljše materiale in mehanizme v enem modelu.
Pozor, ponaredki!
»Nekdo je naše harmonike kopiral in jih izdeloval na črno, prodajal pa kar prek spleta,« razloži Aleks Rutar. Nekateri so bili celo tako predrzni, da so Rutarjevo harmoniko fotografirali in objavili oglas, ko je prišel kupec, pa so mu rekli, da so jo ravnokar prodali, vendar imajo neko drugo, ki mu jo lahko ponudijo. »Te težave smo zdaj uredili, vendar je žalostno, da so morali za to poskrbeti odvetniki v Avstriji. Ni pa odveč nasvet tistim, ki se odločajo za nakup harmonike, da morajo biti previdni.«
