Rudarska kopalnica 
tretjič črna soba hrupa

Ko smo Eriku Drescherju v petek po njegovem nastopu povedali, da nas zaradi njega močno bolijo ušesa, je možic s flavto v roki poskočil od veselja. »Hvala!« je zasijal. Pa to ni nič nenavadnega, saj je bilo predirljivo cviljenje nadležno visokih frekvenc del festivala, namenjenega ustvarjalcem, katerih glasbeno izražanje je hrup. Tretji Zasavje noise fest international (ZNFI) je v petek in soboto, 3. in 4. junija, znova potekal na območju rudnika v Trbovljah, v prostorih, kjer so se nekoč umivali in preoblačili rudarji, vašhava so jim rekli, Neven M. Agalma, ki drži v rokah niti organizacije tega mednarodnega dogodka, pa pove, da so jo v teh letih poimenovali črna soba. Objekt, ki je imel torej povsem preprosto uporabno funkcijo, je s svojimi s stropa visečimi verigami in kavlji na njih, na katere so rudarji obešali umazana oblačila, že tretjič postal slikovita, malo groteskna kulisa, nadvse primeren ambient za ustvarjanje vzdušja, kakršno nastane ob doživljanju posebne (anti)estetike zvoka glasbene zvrsti noise (hrup).

Tako smo lahko poslušalci, le par desetin se nas je oba dneva nabralo, uživali v dveh dolgih nočeh (dis)harmonij različnih zvrsti noisa, od harsh noisa, harsh noise walla, ambientala, drona, ustvarjenih na različne načine: z uporabo elektronike, kontaktnih mikrofonov, efektov in efektov z distorzijo, do klasičnih inštrumentalnih postavitev z vokalom, med njimi so nastopili domači grindcorovci Extreme smoke 57 iz Nove Gorice. Za koga neposlušljivi hrup je sladokuscem tako postregel z meditativnim odmikom od sveta kot tudi z eksplozijo tistega milnega mehurčka, v katerem kopičimo frustracije vsakdana. Djordje iz Čačka, ki se je na prvi dan festivala predstavil s projektom Raven, tako pravi, da s svojo glasbo izraža »jezo nad stanjem v družbi, pritiski, ki jih ustvarjajo politika, vera, ekonomija«. Srb, ki je že dolgo vegan, pove, da njegov noise usmerjen proti narcisoidni družbi in izvira iz družbenih krivic. »Vse se začne z ljudmi.« Ernesto Bohorquez, ki se je s svojim projektom Animal Machine predstavil na drugi dan festivala, pa pravi, da je njegov navdih narava proti tehnologiji in njegova glasba iskanje človekovega duha. »Med nastopom glasba nastaja spontano, podobno kot gibi pri borilnih veščinah. Biti moraš ti sam, v tistem trenutku ujeti razpoloženje svoje duše,« svoje ustvarjanje opiše v Veliki Britaniji živeči Perujec. Dvojec Kindvriendelijk (ime pomeni prijazno do otrok, child friendly) iz Belgije je jezni noise skozi stopnjevanje intenzitete pripeljal do izbruha, v katerem je miza z njuno opremo vred zgrmela na tla. Dries Beernaert nam je po nastopu še ves zadihan od prave noise naslade povedal, da tega ni načrtoval. »V želji narediti dober harsh noise se ne moreš ustavljati, nisem si mogel pomagati.« Doda, da tega seveda ne naredi vsakič, njuna glasba mora biti spontana. Medtem ko Fre Decruyenaere, drugi del dvojca, pri pregledu na tla zabrisane opreme ugotavlja: »Ja, nekaj škode bo …« Nekatere nastopajoče še danes in jutri lahko ujamete v Sloveniji, saj si je Neven zamislil noise transverzalo Hrastnik–Trbovlje–Maribor–Bistrica ob Sotli–Koper–Tolmin–Ljubljana–Vrhnika, za katero se je ZNFI povezal s klubi po Sloveniji: danes v C2 Labu v Tobačni v Ljubljani ob 20. uri in jutri v Mladinskem centru Hrastnik ob 18. uri. Sicer pa prihodnje leto 4. ZNFI »absolutno bo!« kot je pribil Neven.