LOS ANGELES – Rock 'n' roll je dolgo veljal za glasbeno zvrst, ki nasprotuje družbeno sprejetim vzorcem ali pa jih vsaj izziva. Rokerji pa so vedno bili uporniki, ki si sami krojijo življenje in se ne ozirajo na sprejemljive smernice vzornega vedenja. Potemtakem torej tudi ni nenavadno, da so droge in alkohol, v očeh mnogih pogosto demoni sodobnega časa, del pravega rokerskega življenja. Čemur se očitno ni mogel ogniti niti Adam Levine, pevec in kitarist ameriške rokerske skupine Maroon 5. A medtem ko temnolasec, ki je s skupino pred sedmimi leti osvojil prestižnega grammyja, sicer javno priznava eksperimentiranje s prepovedanimi omamnimi substancami, naj ga te ne bi potegnile v vse prepogosto začaran krog samopogube, temveč naj bi mu zgolj odprle oči in dale zagon njegovi ustvarjalnosti.
Malce trave je skoraj obvezno
Kajenje marihuane, v večini držav nelegalno, je tabu, o katerem govorijo skoraj vsi. In ameriški glasbenik, ki se je usedel tudi na sodniški stolček resničnostne oddaje The Voice in nedavno zaplul še v igralske vode, ni nikakršna izjema. »Ko sem bil mlajši, sem pogosto kadil travo. Prepričan pa sem tudi, da ni nič narobe, če se vsake toliko malce zakadiš,« je dejal očitni ljubitelj zelenega, ki mu ena najbolj razširjenih drog na svetu pomaga v ustvarjalnem procesu. Navsezadnje naj bi tudi njihov prvi glasbeni album Songs about Jane nastal tedaj, ko so med petimi člani benda krožili džojnti. »Na oder nikoli ne grem zakajen, saj bi to lahko sprožilo napad panike. A ko snemamo nove pesmi, je malce trave skoraj obvezne, saj nam odpre oči in ušesa. Tedaj lahko na stvari pogledamo z drugega zornega kota pa tudi glasba lahko zazveni povsem drugače.«
Strah ga je
Meja med eksperimentiranjem in zlorabo drog je zelo tanka in marsikdo jo nevede prestopi ter ne najde več poti iz začaranega kroga odvisnosti. A četudi se Levine ni ustavil le pri kajenju trave, naj ga nikdar ne bi zaneslo v divje vode, od koder skoraj ni več vrnitve. »Nikakor ne želim spodbujati uporabe ali celo zlorabe drog. Tudi jaz jih nisem jemal prepogosto, saj me je pri tem zaviral skoraj bolesten strah, da bi prestopil mejo, zaradi katere bi mi mamila scvrla možganske celice in me spremenila v psihotičnega manijaka. Vseeno so bile izkušnje, ki sem jih doživel pod vplivom čarobnih gobic, vsaj zame koristne,« je dejal pevec, ki naj bi mu prav ta psihedelična droga odprla oči in um, da je začel bolje razumevati samega sebe. »Prisilile so me, da sem se resnično poglobil vase in začel spoznavati stvari o sebi, o katerih do tedaj sploh nisem razmišljal. In šele tedaj sem lahko stopil v stik z otrokom v sebi, na kar v zrelejših letih vse prepogosto pozabljamo.«
Strast do enakosti
Čari kalifornijskega rokerja so omrežili tudi rusko lepotico in princesko teniških igrišč Marijo Šarapovo, pred le nekaj meseci pa je razpadla njegova romanca z modelom za spodnje perilo Anno Vyalitsynavo. A kljub ljubezni do nežnejšega spola v Adamu gori še ena strast – do enakosti, ne glede na spolno usmerjenost, pri čemer pa je pomembno vlogo verjetno igral njegov brat Michael, ki odkrito priznava svoja homoseksualna nagnjena. »Ljudi ne bi smeli soditi po njihovi spolni usmerjenosti,« je dejal pevec, goreči zagovornik skupnosti LGBT, ki je prepričan, da bi morali uzakoniti istospolne poroke. »Miselnost, da se ljudje, ki se ljubijo, ne smejo zavezati drug drugemu zgolj zaradi spolne usmerjenosti, je zastarela in povsem nesmiselna.« In prav te plašnice na očeh preprečujejo staršem homoseksualnih otrok, da bi svoj podmladek resnično sprejeli. »Nekateri starši si tega nočejo priznati in se poskušajo proti temu boriti, ne glede na ceno. A tako lahko le uničiš otrokovo življenje. Morali bi ga sprejeti takega, kakršen je. Kot smo storili v naši družini, saj smo bratu nenehno zatrjevali, da je čudovit tak, kakršen je.«
