Ob tej priložnosti so na novo aranžirali skladbe, s katerimi nastopajo, in z nekoliko spremenjeno zasedbo potegnili iz naftalina nekatere, ki jih že dolgo niso igrali. Še pomembneje pa je, da se je povabilu odzval TCB Band, ki je nekoč na koncertih spremljal samega Elvisa Presleyja. Glasbenika, ki že zelo dolgo navdušuje Roka Ferengjo in njegove fante. Tokrat se jim bo izpolnila velika želja, nastopili bodo z zvezdniki svetovnega formata. Vikend je ekipo zmotil med vajo, ko so pilili spremljevalne vokale, in si za kratek čas sposodil Roka.
Praznujete 15. obletnico izida prve plošče, po svoje gre tudi za vnovično združitev benda, vmes niste delovali?
Medijsko res nismo delovali, ja! Ampak mi smo terenski bend. Tam smo začeli, vmes smo sicer pritegnili kar nekaj pozornosti medijev, v vsem tem času pa smo ugotovili, da smo doma na odru in nam je najpomembnejše to, da nastopamo, ne pa, da se na vsak način pojavljamo v medijih. To se da tako ali tako kupiti, z močno medijsko kampanjo lahko prepričaš ljudi, da pridejo na tvoj koncert, ampak če ne bo dober, jih k tebi ne bo več.
Na terenu torej ostaja želja po Rok'n'bandu?
Tako je, veliko nastopamo in z vsakim dobrim nastopom dobimo še nekaj novih. Glasbeniki se najbolje počutimo na odrih, ne pa na naslovnicah časopisov.
Svoje slovite goste ste si pred dnevi ogledali na koncertu na Dunaju in z njimi tudi stopili na oder. So gospodje v dobri formi?
V odlični! Glede na svoja leta so me močno presenetili. Še vedno so glasbeno zelo iskrivi, samo bobnar Ronnie Tutt ima pomoč kolega iz iste branže (Paul Leim, op. p.). Verjetno le ne zmore več vsega sam. A vseeno, tudi če bi ga pustili čisto samega, je še vedno nad marsikaterim bobnarjem, ki velja za dobrega.
Kako in zakaj ste TCB Band izbrali za svoje goste?
To je bend, ki je igral z Elvisom Presleyjem na turnejah od leta 1969 do njegove smrti leta 1977. Z njim so začeli igrati v Las Vegasu, Elvis pa jih je poimenoval TCB Band, Take Care of Business Band (ansambel, ki poskrbi za posel, op. p.). Kot samostojni glasbeniki so sicer sodelovali s številnimi svetovnimi zvezdami, kot so Tina Turner, Frank Sinatra, Roy Orbison, Kenny Rogers, Shania Twain itd. Ko sem pred leti slišal, da so spet začeli igrati Elvisovo glasbo, sem z bobnarjem navezal stik, saj me je zelo mikalo, da bi kdaj nastopili skupaj. A trajalo je leta in leta, da so se stvari ujele, da so bili ravno pravi čas v Evropi. Tudi jaz sem moral poslati svoje posnetke in reference, saj ne nastopajo kar z vsakim. Z imitatorji sploh ne nastopajo, ker zanje je pa res »bil samo eden in samo eden je bil Elvis«, kot radi rečejo!
Ste od TCB-jevcev slišali tudi kakšno anekdoto o Kralju?
Sam Thompson, Elvisov dobri prijatelj, tudi eden od ekipe njegovih telesnih stražarjev, t. i. Memphis mafie, je povedal, kako je nekoč razmišljal, kaj bi mu kupili za božič. »Kaj za vraga kupiti človeku, ki ima vse v življenju?!« so se spraševali in nekako se je domislil, da so mu kupili utripajočo modro luč za avto. Klicali so lokalnega šerifa in on jim je povedal, da je to sicer prepovedano, a če je za Elvisa, naj bo. Čez dva tedna pa ga je šerif poklical nazaj, češ naj reče Elvisu, naj preneha ustavljati ljudi na cesti zaradi prevelike hitrosti! (smeh) Mu je, vse kaže, malo »zadogajalo«! (smeh)
Sodite med fanatike, ki res verjamejo, da je Elvis še živ?
Ne, gotovo ne. Človek sicer ostane živ zaradi tistega, po čemer se ga spomnijo. Elvis je še vedno navzoč med nami zaradi svoje glasbe, sicer je pa jasno, da ga ni več.
Kako pa se denimo počutite na samostojnih gostovanjih, kot je bilo tisto z Rock Partyzani na lanski Emi, ko ste v uniformah skakali po odru? Ljudem se je zdel nastop eden (naj)bolj trapastih ...
Hjah, morda res. Klinči je bil pri meni na kavi, ko sva dobila idejo o Roku in Ro(c)k Partizanih. Rad naredim kakšno neumnost, ampak to se mi je zdel prav dober izlet. Res pa je, da so nas vsi gledali, češ: »Ej, a so maškare ali kaj?« (smeh) Mi smo se pa prav dobro zabavali!
No, že, verjamem, ampak, vseeno je treba nato stopiti na oder in se predstaviti v tekmovalnem delu ...
Ah, tekmovalni del ... Lahko se midva pomeriva v teku na sto metrov in vidiva, kdo je hitrejši. V glasbi pa je to brez zveze, je le preveč različnih okusov! Sicer pa na Emi nisem bil že zelo dolgo, ni prav zanimiva. Nazadnje me je zares pritegnilo sodelovanje s Katjo Fašink na Slovenski popevki. Ko imaš za sabo ves orkester, je le drugače, res nekaj posebnega.
