Nekoliko neobičajno je v nežanrsko opredeljenih medijih zaslediti predstavitev glasbenika, kot je Cene Resnik. To pa ne pomeni, da gre za glasbenika z obrobja, prej nasprotno. Cene je imel svojo pustolovščino v svetu popularne glasbe, ko je izkusil vse plati slave in nastopanja pred množicami kot član skupine Siddharta.
Avtorski prvenec
Pri založbi Radia Študent je 11. decembra izšel njegov avtorski prvenec Joyful Spontaneity ali Radostna spontanost, ki že z naslovom v grobih orisih razkriva vsebino – svobodno improvizirana glasba s pozitivnim zasukom razpoloženja. Na konservatoriju v Celovcu izobraženi tenor saksofonist je v svojo zasedbo privabil violinistko Emanuele Parrini, kontrabasista Giovannija Maierja in bobnarja Aljošo Jeriča, ki se ga spomnimo po albumu The Venice Session. »Idejo za album sem dobil že na našem prvem skupnem koncertu pred leti v Idriji. Na odru smo se zelo začutili, o lastnih zvokovno improviziranih potovanjih smo publiki pripovedovali zelo povezano. Ideja se je nato realizirala novembra 2010, ko smo imeli krajšo turnejo. Dan koncerta v Ljubljani je bil tudi dan snemanja plošče, in sicer smo posneli glasbo v studiu Attic s producentom Blažem Celarcem,« nam je zaupal Cene.
Drugačen način poslušanja
Plošča Joyful Spontaneity od poslušalca zahteva drugačen način poslušanja in razumevanja glasbene krajine, ki se razkriva pred njim. Na ovitku zasledimo napis, da je glasba na albumu enakovredna kompozicija vseh sodelujočih izvajalcev. To je tudi ključ do razumevanja nastanka tovrstne glasbe, njene odvisnosti od trenutnega vzdušja, virtuoznosti in domiselnosti inštrumentalistov in tudi odzivnosti ter poguma sodelujočih. »Pravzaprav ni bilo pripravljenih vodil, načrtov, celo aranžmajev, tako da smo se lahko ves snemalni proces popolnoma posvetili spontanemu kreiranju. Naša motivacija oziroma želja je bila zgolj, da posnamemo improvizirano glasbo, ki bi zvenela nekoliko bolj naravno, sveže, spontano. Izziv je bil predvsem ta, da se pogumno in samozavestno prepustimo trenutnim navdihom. V teh trenutkih pa je zelo pomembno poslušati tako sebe kot druge glasbenike. To je naš prvi tovrstni cede. Največje zadoščenje pa glasbeniku pomeni predvsem predstaviti sebe drugim.« Cene je poudaril, da želi s tovrstnim načinom ustvarjanja poslušalce opomniti, kako pomembni sta pozornost in prisotnost v nekem trenutku. »Živimo zelo hitro, ne vzamemo si dovolj časa za sebe, kar pogosto pripelje do osebnega in družbenega nezadovoljstva.« Vsi, ki ste pripravljeni stopiti z brzečega vlaka vsakdanjika in občutiti novo in razburljivo glasbeno atmosfero, lahko to storite že v sredo, 19. decembra, v ljubljanskem Sax pubu ob pol devetih zvečer.
Zastoj prisilil k hitenju
Giovanni Maier in Emanuele Parrini sta glasbenika iz Italije, ki sta svoj potencial več let izpopolnjevala pri znamenitem orkestru Italian Instabile Orchestra in sodelovala s številnimi zvenečimi imeni, kot so Cecil Taylor, Antony Braxton, Tony Scott, Marc Ribot in Amiri Baraka. Na dan snemanja sta zaradi razmer na cesti v Ljubljano pripotovala z dveurno zamudo. »Sledila je tonska vaja, potem smo šli na kosilo, se vrnili v studio in v dveh urah in pol posneli ves material. Glasba in kompozicije pa so bile snemane samo enkrat. Nič se ni snemalo znova,« nam je zaupal Cene Resnik.
