Prvi festival baročne glasbe

V petek, 9. januarja, se bo v Slovenski filharmoniji pod umetniškim vodstvom Mateja Šarca začel prvi festival baročne glasbe. Postregel bo s tremi koncertnimi dogodki, na katerih bodo izvajali izbrano glasbo velikanov baročne glasbe, Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha in Georga Philippa Telemanna. »Zamisel za pripravo baročnega festivala se je porodila pred natančno enim letom ob izidu zgoščenke s simfonijam in koncerti za oboo Johanna Sebastiana Bacha, ki sem jo kot solist in vodja posnel z godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Takrat se je večina sodelujočih skupaj z direktorjem Damjanom Damjanovičem znova zavedla, kako koristno, zdravo in predvsem stimulativno je ustrezno izvajanje baročne glasbe, ki pa jo je do zdaj na programih Orkestra Slovenske filharmonije primanjkovalo. Glasba baročnih mojstrov, kot so Bach, Händel in mnogi drugi, namreč (danes več) ne dopušča povprečnih in približnih izvedb, ampak mora biti v vseh pogledih izčiščena in do podrobnosti premišljeno izdelana. Fraziranje in dinamika podlegata popolnoma nedvoumnim pravilom baročnega sloga, zato naš orkester, ki ni specializiran za izvajanje tovrstne glasbe, trenutno potrebuje daljše obdobje, da baročno glasbo ustrezno izvede. Prav zato bo glasbena karantena ali – če hočete – očiščenje izvajalskih manir, ki jih uporabljamo pri izvajanju romantične, impresionistične ali sodobne glasbe, v enem mesecu, kolikor bo trajal baročni festival, prineslo rezultat, ki ga zgolj enotedenski projekt ne bi,« je zaupal Matej Šarc. Razkril je še, da bo festival poleg izdelane in poglobljene interpretacije orkestra prinesel vrsto biserov baročne glasbe. Na sporedu bodo čudovite arije iz Händlovih oper Alcina in Ariodante, ki jih bo izvedla mezzosopranistka Barbara Kozelj. »Slavna Händlova Glasba za kraljevi ognjemet z mogočno zasedbo trobent, rogov, kljunastih flavt in oboj, znamenita Bachova Suita v h-molu za flavto in godala, Bachovi posvetni kantati v izvedbi ameriške sopranistke Sally Sanford in sloviti Brandenburški koncert št. 5 z virtuozi, čembalistom Tomažem Sevškom, flavtistom Alešem Kacjanom in violinistom Janezom Podleskom. Pa še nekaj, kar je neverjetno, a resnično: približno 250 let po nastanku Telemannovih glasbenih norčij bomo na festivalu prvič v Sloveniji slišali njegovo zvočno slikanje žabjega reganja, vreščanja vran, bolečin putike, streljanja kanonov in drugih pojavov, ki jih v glasbi ne srečamo pogosto.«

Vsak od glasbenih večerov, ki bodo 9., 16. in 30. januarja, bo imel svoj naslov, prvi Nezvesta, drugi Poročena in tretji Čudaška. »Naslovi niso tako preprosti, kot je videti na prvi pogled. To pomeni, da na prvem koncertu ne bodo nastopile same nezveste, na drugem same poročene in na zadnjem same čudaške gospe. Naslovi povzemajo tematiko posameznih koncertov. V Händlovi operi Ariodante (in tudi v Alcini) je nezvestoba del dramskega dogajanja, glavna in najlepša arija, ki bo izvedena na koncertu, nosi naslov: Je še živ?... Smej se, nezvesta … Na drugem koncertu bosta izvedeni Bachovi kantati, ki ju je mojster napisal za poročna slavja. Naslova sta O, prelepi dan, zaželeni trenutek in Zbežite zdaj, ve temne sence. Telemann pa k zadnjemu koncertu prispeva tudi zelo čudno suito za godala z naslovom La Bizzare. Glasba na zadnjem koncertu bo vsekakor čudaška.«

Umetniški vodja festivala Matej Šarc je prepričan, da ima dogodek svetlo prihodnost, čeprav filharmoniki za zdaj še ne igrajo na stara glasbila, torej kopije inštrumentov iz 18. stoletja, ki se razlikujejo od sodobnih. »Menim pa, da bi moral biti sodobni filharmonični orkester sposoben ustrezno izvajati glasbo vse od zgodnjega baroka do sedanjosti in se z vsako ustrezno odzivati na izzive, ki jih je prinesla in določila zgodovina, ter prav tako na tiste, ki jih prinaša sedanjost in ki smo si jih večinoma zakuhali sami. Umetnost ima zares magično moč, samo vsaka ob pravem trenutku.«