Ob prvem poslušanju albuma Kdo bo komu, prvencu primorske zasedbe Low peak Charlie, ki je izšel aprila letos, smo z veseljem spoznali, da imamo za spremembo opravka z ustvarjalnim kolektivom, ki ima kaj povedati. Z zvočno sliko, ki kar vabi na koncert, zavzemajo rockersko držo, kot jo poznamo pri skupini Rage Against the Machine, se pravi udarni glasbeni aktivizem odločnih ritmov in besnečih kitar, ki ne kaže zgolj s prstom in obsoja, temveč tudi razkriva in odpira vrata. »Skladbe za album smo začeli ustvarjati takoj, ko smo ustanovili Low peak Charlie. To je bilo pred dobrimi tremi leti. Na začetku vse skupaj seveda ni bilo najbolj resno in smo potrebovali nekaj časa, da smo dobili naš zvok in način ustvarjanja, s katerim smo bili vsi zadovoljni. Zadnji komad smo ustvarili dobra dva tedna pred odhodom v studio, to je bilo decembra lani,« nam je zaupal bobnar zasedbe Blaž Kocina.
Veliko ovir
Fantje so se pri nastajanju albuma srečevali s podobnimi težavami kot večina skupin. »Ovir je bilo veliko, predvsem finančne in birokratske narave. Če nimaš založbe in menedžerjev, moraš za vse poskrbeti sam. Decembra smo se odpravili v studio Jork v Dekanih in v začetku aprila imeli album v rokah. Ponosni smo, da smo izdali ploščo v samozaložbi, saj smo zdaj popolnoma neodvisni in lahko delamo tako, kot nam paše.«
Najprej glasba, potem besedilo
Na album se je prebilo 11 skladb, ki so bile v studiu pod producentsko taktirko Mateja Pečaverja posnete v živo. Blaža smo vprašali, kako poteka njihov ustvarjalni proces. »Najprej nastane glasba, šele potem besedilo. Noben od nas ni ravno pesnik po duši, vendar se trudimo pisati besedila, ki imajo težo in nosijo neko sporočilo. Skozi besedila komentiramo in večkrat tudi kritiziramo dogajanje v družbi. Imamo direktne tekste, ki povejo, komu kaj gre. Ne pišemo pocukranih ljubezenskih balad, saj jih je že tako preveč.« Najbolj jih je presenetila Hrosch Kebr, ki je nastala dva tedna pred začetkom snemanja. »Pesmi po navadi delamo dokaj počasi, do zadnjega tona hočemo izpiliti instrumentalni del in aranžmaje, pri tem komadu pa je to šlo neverjetno hitro. Tudi v živo ga je užitek igrati, saj je aranžma bolj sproščen in ima vsak več manevrskega prostora za nekaj improvizacije.«
Produktivna Primorska
Žanrsko opredeljevanje njihove glasbe je dokaj nehvaležno opravilo, očitno je le, da so fantje radovedni in neukalupljeni. Skupni imenovalec vseh skladb so energija, aranžmajska brezhibnost in občutek za podrobnosti. Morda je prav žanrska raznolikost skladb znak, da gre za prvenec, saj album po vseh kriterijih prekaša številne zrele izdelke najbolj uveljavljenih domačih zasedb. S prihodom skupine Low peak Charlie je Primorska ponudila še eno odlično skupino in dokazala, da velja za eno izmed najbolj produktivnih glasbenih središč v Sloveniji. »Primorska nima neke povezane rock scene. Povsod se najde kakšen dober bend ali lokalna scena, vendar se med seboj na sodeluje ravno veliko. Manjka klub, ki bi povezoval bende in začel razvijati neko širšo sceno, tako kot to dela Mikk v Murski Soboti. Vendar je Primorska proizvedla že ogromno odličnih bendov, od Buldožerjev do Avtomobilov ter skupin Zmelkoow in Elvis Jackson.«
Skupina Low peak Charlie se je poleti že predstavila na številnih festivalih, naslednjič bodo na oder stopili že ta četrtek na Festivalu Fronta, 21. julija jih lahko ujamemo na prireditvi Mladifest, 10. avgusta pa na Prazniku terana in pršuta. Za jesen pripravljajo klubsko turnejo, konec leta pa nameravajo posneti še videospot.
