Pozabljene melodije

Velja za kulturni fenomen, tako tudi njegova glasba, toda muzikal My Fair Lady je v izvirni različici še bogatejši, kažejo nova odkritja: na britanski univerzi v Sheffieldu so znova obudili pet skladb, ki so jih avtorji predstave pred premiero 1956. izločili iz repertoarja, in še dve, ki so ju izločili po prvi predstavi, ker se je ta izkazala za mnogo predolgo.

Pozabljena glasba iz mojstrovine, ki je nastala po romanu Bernarda Shawa Pigmalion, je v središču: po skoraj šestdesetih letih bodo ljubitelji gledališča lahko prisluhnili, kako sta si skladatelja Frederick Loewe in Alan Jay Lerner sprva zamislila uprizoritev, ki je pozneje tako navdušila občinstvo in kritike, da so filmarji zgodbo ponesli še na veliko platno. Kot kultna Eliza Doolittle je na odru prva stala znamenita Julie Andrews, ki jo v pravo damo preobrazi jezikoslovec Henry Higgins, tega pa je upodobil Rex Harrison. Loewe in Lerner sta po premieri, ki je prikazala mnogo predolgo predstavo, kot so ocenili mnogi, iz vsebine izločila dva izjemno komična dela: enega izvaja Harrison, ko Andrewsovo nagovarja, naj gre z njim na ples, sledi baletni odlomek, ki so ga ravno tako izključili, drugo skladbo, ki so se ji odpovedali, pa izvaja Andrewsova, ki kot prerojena Eliza po dolgih vajah izraža upanje, da ji bo podvig uspel. Še pet glasbenih izvedb, kot rečeno, sta avtorja izločila še pred premiero.

Zgolj zaradi dolžine, se razume, poudarjajo profesor dr. Dominic McHugh z univerze v Sheffieldu, ki je izgubljeno glasbo odkril v ameriški Kongresni knjižnici in ki je glavni pobudnik koncerta, med katerim bodo predstavili pozabljene mojstrovine. Po uspehih na odru je My Fair Lady 1964. doživel filmsko preobleko z Audrey Hepburn v glavni vlogi, osvojil pa je zavidljivih osem oskarjev.