Slovenski jezik je povest o življenju nekoč in danes, saj se domača beseda prenaša iz roda v rod, pri tem pa so pravo bogastvo naša narečja, ki jih je treba ohraniti tudi za prihodnje rodove. In eden skromnih prispevkov pri tem je, kot pravijo prireditelji, tudi Festival narečnih popevk.
Letos, 17. malega travna, je minilo natanko 50 let od prve izvedbe glasbenega festivala Katedra, na katerem je zmagala skladba Moja mala tiha sreča. Zapela jo je Lidija Kodrič, na tej prireditvi dobitnica vrste nagrad. Dogodek se je pozneje preimenoval v Festival vesela jesen, a zadnji dve desetletji ga imenujejo Festival narečnih popevk. Okrogli jubilej je najstarejši glasbeni festival v Sloveniji praznoval z gala koncertom, na katerem je nastopilo več kot 150 glasbenikov, ki so bili najuspešnejši na dozdajšnjih festivalih.
Prireditev je potekala v živo, večino pevcev sta spremljala Big band RTV Slovenija in vokalni kvartet. Ker je hotel prireditelj slišati čim več najpopularnejših in z zlatimi klopotci nagrajenih skladb z vseh dozdajšnjih festivalov, to je okoli 70 popevk, so program sestavljali venčki, v katerih so bili približno minuto in pol dolgi deli skladb. Letošnji festival ni bil tekmovalni, okoli tretjina nastopajočih je bolj ali manj povezana z narodnozabavno glasbo, kar pomeni, da je med domačimi vižami in popevkami včasih zelo tanka meja. Poleg junakinj in junakov slovenske popevke so tokrat v Mariboru nastopili tudi nekateri znanci iz narodnozabavnih logov, Vesele Štajerke, Prifarski muzikanti, Štajerskih 7, Dori, Malibu, Modrijani, Monika in Alenka Heričko, Zreška pomlad, Braco Koren, Frajkinclarji.
Festivala narečnih popevk pa seveda ne bi bilo brez izjemnih avtorjev besedil z vseh koncev in krajev Slovenije, ki s črpanjem iz zakladnice slovenskega jezika vsako leto pripravijo novo zbirko besednih umetnin. Imena najpomembnejših, tudi dobitnikov festivalskih nagrad, so Miroslav Slana - Miros, Metka Ravnjak Jauk, Feri Lainšček, Manko Golar, Ivan Sivec, Jože Kreže, Elza Budau, Marjan Stare, Dušan Velkaverh, Toni Gašperič, Miljutin Turnšek, Mitja Šipek, Srečko Niedorfer in mnogi drugi.
Prvo ime tokratnega festivala je bila pevka Lidija Kodrič, edina, ki je pred pol stoletja pela na prvem narečnem večeru. »Ko sem se preselila na Štajersko, sem vzljubila ne samo te kraje in ljudi, temveč tudi vse, kar spada zraven, to pa je dobra volja, kamor spada tudi kakšen kozarček dobrega vina. Festival je odlična zadeva! Na njem sem spoznala izjemno veliko novih besed, z veseljem sem prisluhnila primorščini in prekmurščini; res imam rada naša narečja in sem prav ponosna, da imamo samo 10 kilometrov iz Maribora že drugo. To je sozvočje, ki lahko glasbeniku zazveni kot dobra harmonija,« nam je povedala še vedno radoživa in zgovorna pevska legenda.