Basist in producent Jernej Kržič pravi, da z bratrancem Tadejem Koširjem (kitara) sploh nista vedela, da njuna sestrična poje ... »Sem ter tja je sicer res nekaj čivknila, potem pa nama je kar nenadoma rekla, da bi nama rada pokazala nekaj svojih pesmi. In nama jih je zaigrala. A veš, kako ji je bilo nerodno,« se danes med smehom spominja tistega usodnega dne pred več leti, ko jima je Saša Vipotnik prvič predstavila osnutke pesmi, ki jih lahko danes slišite na plošči, ki jo je tudi Vikendov recenzent ocenil za odlično. »Res me je bila groza takole se razgaliti, a morala sem ju prositi za mnenje in pomoč, sta le profesionalca in šolana glasbenika,« priznava Saša, ko čez dobrih pet let z Jernejem za Vikend predstavlja svoj prvenec.
Izid prvenca Poglej in uspešen promocijski koncert v Kinu Šiška sta torej za vami. Kako ste doživeli to izkušnjo?
Saša in Jernej: Bili smo zelo zadovoljni, predvsem s številom ljudi (mala dvorana Kina Šiške je bila razprodana, op. p.), ki so nam prisluhnili, in s komentarji na ploščo. Kot bend smo se imeli na odru kljub manjšim tehničnim težavam zelo dobro. Jasno pa je, da potrebujemo še nekaj časa, da se bo repertoar povsem uigral, poleg tega se tudi sama še navajam na nastopanje v javnosti.
Plošča je bolj ali manj družinski projekt. Začeli ste ga z bratrancema Jernejem in Tadejem, za ovitek plošče je poskrbel kar Jernejev brat Andraž. Slišal sem, da ste veliko nastopali že na družinskih srečanjih. So se sorodniki bolje odzivali na že znane pesmi ali na vašo avtorsko glasbo?
Saša in Jernej: Ko enkrat začneš igrati Satisfaction skupine Rolling Stones ali kaj podobnega, ni več poti nazaj (smeh). Zato smo vedno začeli z našimi komadi in kasneje prehajali v žurerske vode.
Ali ste eni tistih, ki znajo še pravočasno končati nastop, ali ste igrali, dokler ni odšel še zadnji gost?
Saša in Jernej: Pravzaprav so starši hoteli, da kar igramo in igramo. Oni so bili tisti, ki so začeli žurati in plesati ter nam govoriti, naj še kaj zaigramo! (smeh) Ponavadi so bili kar štirje bisi. »Dajte še, dajte še!« Mi pa: »Ne, ne, res, dovolj je bilo!« »Ne, ne, še eno, samo še nekaj zaigrajte!« In še nekajkrat tako ... (smeh)
Zdaj ko ste na trg stopili kot profesionalni bend, bi jim morda lahko začeli zaračunavati nastope ...
Saša in Jernej: (smeh) Glede na to, koliko so nam finančno pomagali pri snemanju plošče, jim prej nekaj nastopov dolgujemo!
Saša, čeprav večino vaše zasedbe, vključno s sorodnikoma, sestavljajo poklicni glasbeniki, vi vseeno najbrž nameravate doštudirati in postati zdravnica. Kako bo to, čez dan zdravnica, ponoči pa glasbenica?
Saša: Saj ni malo zdravnikov, ki se ob službi ukvarjajo še z glasbo. Mene pač oboje močno zanima in zdi se mi, da so moje poti še povsem odprte, zato ne bom še ničesar napovedovala.
Ali člani skupine kaj izkoriščate to, da imate »zdravnico« v svojih vrstah, jo zasipavate s svojimi simptomi in pričakujete diagnozo in ozdravitev?
Jernej: To temo smo v družini že obdelali, ker mi je vedno, ko sem ji razložil, kaj me tare, rekla: »Veš, Jernej, to bi lahko bilo pa kar koli!« Ja, hvala, super, zdaj si me pa res potolažila!
Saša: No, no, čisto tako pa le ni. Za nekaj stvari sem ti kar lepo povedala, poleg tega so nekoč tvoj prsni koš pregledovale še štiri moje sošolke! (smeh)
Saša Vipotnik
(vokal in avtorica besedil)
• Je študentka šestega letnika medicine. Močno jo zanima človeško telo, zdaj proučuje možgane. Tudi zato, ker je to še njen dolg za nazaj.
• Poleg petja igra še klavir in kitaro, najraje bi se naučila igrati saksofon.
• V prostem času se ukvarja s športom, teče, z bratrancem Jernejem Kržičem in teto Mičo Vipotnik (znano novinarko) igra tenis, smuča, veliko bere, pere pa ne prav rada.
Urbani melodični pop
Pesmi Saše Vipotnik so nastajale po kantavtorskem principu, samo klavir ali kitara in vokal, ki je oblikoval ali bil oblikovan s pomočjo besedil. Pomoč glede aranžiranja pesmi in oblikovanja spremljevalne skupine pa je poiskala pri svojih dveh bratrancih. Rezultat je melodičen, srednje hiter urbani pop z jazzovsko pianističnim in mestoma blues rockovskim prizvokom.
