Lani je Pihalni orkester Logatec praznoval stoletnico delovanja, saj je prvič nastopil na gasilski veselici maja 1913 pod imenom Godba na pihala Logatec. Njegovo rojstvo je bilo torej zaznamovano z vihro prve svetovne vojne in posvečeno bodrenju lokalnega prebivalstva. To lahko preberemo tudi v vseh publikacijah glasbenega kolektiva, ki jih izdajajo ob okroglih jubilejih, kot so 70-, 80-, 85- in 90-letnica ter zdaj še stoletnica. »Naši koncerti, predvsem božično-novoletni, vsako leto privabijo širok krog poslušalcev in mnogo Logatčanov si težko predstavlja praznično decembrsko vzdušje brez nastopa domače godbe. Poleg tega orkester združuje veliko mladih, tudi osnovnošolcev in srednješolcev, ki svoj prosti čas ustvarjalno porabijo, saj dajemo velik poudarek izobraževanju mladega kadra. Povprečna starost godbenika v naših vrstah se je tako v zadnjih letih verjetno znižala pod 20 let. Orkester vsekakor kulturno izobražuje in bogati naš kraj,« nam je zaupala Saša Musec Čuk, flavtistka in tajnica PO Logatec.
Prvi dirigent in ustanovitelj orkestra je bil Jožef Zalar, sledil mu je Alojz Velkavrh, ki je godbo vodil zavidljiva štiri desetletja. Doslej se je v vlogi dirigenta zamenjalo enajst ljudi. Po Zalarju, ki je bil prvi in je orkester tudi ustanovil, ter Velkavrhu, ki je godbo vodil kar 40 let, si je dirigentsko paličico podala vrsta predanih posameznikov, vse do Matjaža Albrehta (1989–1999) in Marjana Grdadolnika, ki je orkester nadvse uspešno vodil od 1999., pred dobrim mesecem pa je vodenje predal Vidu Pupisu. »Trenutno je v orkestru 60 aktivnih članov. Včlani se lahko vsak, ki ima dovolj izkušenj in znanja, da igra skladbe težavnejšega, koncertnega programa. Običajno pristopijo h godbi mladi, ki se izobražujejo v domači Glasbeni šoli Logatec, nekje od četrtega razreda GŠ. Seveda so otroci na začetku tudi malo negotovi, ampak že po nekaj mesecih igrajo dosti bolj suvereno, v orkestru pa dobijo tudi nove prijatelje.«
Eden največjih uspehov je zagotovo to, da so 2013. slavili sto let neprekinjenega delovanja
V jubilejnem letu so izpeljali številne odmevne prireditve, kot je denimo Dan ljubezni, vseslovenski dogodek s središčem v Logatcu. Omeniti velja tudi, da se orkester lahko pohvali z vrsto mednarodnih uspehov in številnimi nagradami. Tako so glasbeniki leta 2011 v Pragi zmagali v najvišji koncertni kategoriji. Orkester vključuje v svoj repertoar skladbe različnih glasbenih slogov, od klasike in jazza do filmske glasbe ter popa. Trenutno v sklopu orkestra delujejo redne sekcije, kot je Golaž godba, ter bolj priložnostne formacije, denimo sekstet klarinetov, trobilni ansambel, trobilni kvartet, kvartet Clarinetissimo, še nedavno pa je bil dejaven tudi Longaticum Brass.
Kako godbeniki zvenijo v živo, se boste lahko prepričali že prihajajočo soboto, 22. marca, ko bodo ob 19. uri nastopili v Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte v Logatcu. Takrat bodo podrobneje predstavili tudi zbornik, ki je izšel ob stoletnici njihovega delovanja. »Izzivi za prihodnost vsekakor obstajajo, eden ambicioznejših je udeležba na tekmovanju v koncertni skupini v naslednjem letu. Letos pa je pred nami prav tako zahteven izziv, čeprav bolj simpatičen – gostovanje pri prijateljskem orkestru v Karvini na Češkem, kamor se odpravljamo v začetku julija. Sicer pa bi si želeli, da bi se v prihodnjih letih podali tudi na kakšno tekmovanje zunaj meja srednje Evrope, na primer na Nizozemsko, kar pa je za nas večji finančni zalogaj. Takšnega tekmovanja si do zdaj nismo mogli privoščiti, zato bo v prihodnosti eden večjih izzivov tudi pridobivanje novih pokroviteljev in čim večje naklonjenosti domače lokalne skupnosti – občine Logatec, od katere si vsekakor želimo večje podpore.«
Jubilejni zbornik
Zamisel o zborniku se je pojavila leta 2012. Izbira Marcela Štefančiča st. za urednika je bila povsem naravna, saj je bil nekoč tudi sam član godbe in je že sodeloval pri izdajanju publikacij, oblikovno pa je zbornik zelo lično oblikoval Marko Jelovšek. »Veliko dela je bilo predvsem z zbiranjem obsežnega gradiva in posledično pretvorbo v berljive in privlačne vsebine,« nam je zaupala Saša Musec Čuk. »Veliko časa so vzeli tudi zbiranje slikovnega gradiva, izdelava različnih razpredelnic, preverjanje podatkov, skratka, z zbornikom smo se zelo intenzivno ukvarjali skoraj pol leta. Poleg prej omenjenega urednika in oblikovalca sem sama držala niti nad zbiranjem gradiva in koordinacijo dela med sooblikovalci, pri naboru gradiva pa so sodelovali tudi nekateri drugi godbeniki. Vse veseli, da je na koncu izšla prava knjiga, ne samo zbornik, z več kot sto stranmi, opremljena tudi s humornimi ilustracijami Vida Sarka. Dodatna vrednost sta tudi poglobljen zgodovinski oris in ozadje, v katerem so nastajale godbe na našem ozemlju, med njimi tudi naša. Prebiranje tako ne bo zanimivo samo za godbenike in Logatčane, ampak za vse, ki jih tovrstna tematika zanima.«
