Pevka bo terapevtka

Ivana Banfić se je po treh letih vrnila h glasbenemu ustvarjanju, med predahom pa ni počivala, kot bi mnogi lahko pomislili – 46-letna hrvaška pevka je bila dejavnejša kot kadar koli v svoji karieri, saj je odprla glasbeno šolo za otroke, načrtuje pa še dve! In še, uresničila si je dolgoletno željo in se vpisala v šolo za osebnostni razvoj, kjer si prizadeva za naziv integrativnega terapevta. Prav posebna oblika psihoterapije, ki se izvaja prek telovadbe, dihalnih vaj in gibanja, pomaga tudi Ivani pri nadaljnji osebnostni rasti, je zaupala: »To je področje, s katerim sem tesno povezana in ki mi pomaga razvijati glas. Mnogi imajo tremo pred javnimi nastopi, jaz jim pomagam odpraviti različne prepreke. Najprej je treba ugotoviti, od kod izvira strah – iz otroštva, družbenih predsodkov?« Kot je zaupala Ivana, sama že petnajst let išče odgovore na različna življenjska vprašanja: »Ugotovila sem, da se vsi odgovori skrivajo v nas samih. Pri iskanju osebnega zadovoljstva ti denar prav nič ne pomaga, treba se je poglobiti globoko vase. In skrbeti za svoje telesno in duševno zdravje.« Do znanja so ji pomagali številni seminarji in spoznavanje novih ljudi, odkrila je nove oblike sprostitve in uživanja, med drugim jo osrečuje vrtnarjenje, je še zaupala. Ko se ozre v preteklost, ji je jasno, da je zdaj povsem drugačna ženska, v 25 letih kariere je pač doživela številne spremembe in preobrazbe, med drugim je bila trenerka fitnesa, pri 39 letih pa je postala tudi mamica dečku Janu, ki bo letos jeseni prestopil šolski prag: »Takrat je bilo vse drugače. Pri delu nas ni motiviral zaslužek, marveč kakovost. Kakovostna produkcija je bila izjemnega imena. Vsak se je neizmerno veselil, ko se je domislil česa novega. Tudi pri oblikovanju sloga, pri odrskih oblačilih – velikokrat sem si sama izmislila kroj, ki sem ga potem odnesla šivilji ali mami.« Dandanes so v šovbiznisu izjemnega pomena družabni mediji, toda ti Ivane ne pritegujejo pretirano, še pojasni: »Objavim samo tisto, kar je resnično vredno ogleda. Da bi z javnostjo delila vsako malenkost, se mi zdi nesmiselno. Ne vem pa, kakšnega mnenja bi bila o družabnih medijih pred dvajsetimi leti, če bi obstajali...«