Pesmi naših krajev snemali tudi v Moskvi

Minilo je že osem let, odkar sta zakonca Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov izdala nov projekt. V ponedeljek, 5. septembra, bosta v ljubljanskih Križankah v poklon 25-letnici slovenske samostojnosti predstavila skladbe z zgoščenke Pesmi mojih krajev – Songs of My Home. Glasbeni večer, ki bi ga lahko poimenovali kar praznik slovenske glasbe, bo na odru gostil Orkester slovenskih solistov, ki mu dirigira Benjamin Izmajlov, Komorni zbor Ave in tudi druge goste, ki naj ostanejo presenečenje. »Projekt Pesmi mojih krajev bodo ljudje prvič lahko slišali v sklopu Festivala Ljubljana v Križankah. Nepopisno lep večer bo,« nam je zaupala Manca. »Velikokrat naju vprašajo, kaj nama, ob nenehnem nastopanju v tujini, pomenita slovenska glasba in slovenska publika. Najlepši odgovor ima Benjamin, ki je, čeprav ga nenehno označujejo za Rusa, zaveden Slovenec. Pravi, da če ne čutiš svojih korenin in domoljubja do rodne zemlje, si povsod po svetu izgubljen.«

Najlepše, 
kar sta ustvarila

Manca pravi, da je prihajajoča plošča najlepše, kar sta do zdaj ustvarila skupaj. To je seveda močna izjava, saj sta z albumoma Slovanska duša in Slovensko srce močno zaznamovala področje tako imenovane resne glasbe in etno sceno ter polje popularne glasbe. »Od izdaje zadnje zgoščenke sva ogromno nastopala pri nas in v drugih državah. Veliko novega repertoarja sva dodajala, a zaradi ekonomskih okoliščin nisva mogla dobiti podpore za snemanje katerega od novih projektov, o katerih sva sanjala. Šele letos je potencial v slovenskem projektu Pesmi mojih krajev videla Založba Družina, ki med drugim zastopa Slovenski oktet in vidi velik pomen v ohranjanju prave slovenske kulturne glasbene dediščine. Ob njihovi pomoči, svojem lastnem vložku in veliki angažiranosti, ki daleč presega zgolj umetniški del, sva projekt končno lahko speljala v pol leta.« Posneti sta želela pesmi, ki imajo zgodovinski ali drugačen pomen za slovenski narod. Gre za skladbe iz kolektivne zavesti, ki jih praviloma slišimo zgolj v komornih in zborovskih izvedbah. »Benjamin je zanje naredil nove priredbe, ki te pesmi popeljejo v 21. stoletje. So zelo veličastne, filmske in pokažejo njihov še neodkriti potencial. Ljudje bodo presenečeni, ko bodo slišali Lipa zelenela je, ki je v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno veljala skoraj za slovensko himno. Nepopisno lepo je nastala Rož, Podjuna, Zila – himna koroških Slovencev. Potem je tu nekaj ljudskih, ki so zelo všeč tudi otrokom. In pa recimo ena najlepših Avsenikovih z besedilom Elze Budau – Zvezde na nebu žare. Lahko rečem, da česa tako lepega še nisva naredila, ljudje, ki so slišali pesmi, pa so ganjeni do solz in se jim ob poslušanju delajo mravljinci.«

Za okras 
gorenjski nagelj

Na plošči bo skupno 15 skladb, avtor večine aranžmajev je Benjamin, po en aranžma pa so prispevali Patrik Greblo, Sašo Fajon in Slavko Avsenik ml., ki z zakoncema redno sodeluje. Album sta posnela Ruski državni simfonični orkester kinematografije in že omenjeni Komorni zbor Ave. Skupaj je pri projektu sodelovalo 140 glasbenikov, tonska mojstrica je bila mednarodno uveljavljena Maria Soboleva, pod mastering pa se je podpisal Vlado Meller, ki je delal za velikane, kot so Andrea Bocelli, Celine Dion, George Michael in Paul McCartney. »Skoraj vse je posneto v Moskvi, na Mosfilmu, kjer imajo enega najboljše opremljenih studiev na svetu in izjemne strokovnjake. Ruski državni simfonični orkester kinematografije, s katerim sodelujeva že deset let, je svoje delo znova opravil odlično. To so studii, kjer ljudje vsak dan delajo svetovne filmske projekte in vse teče zelo lepo in rutinsko. Do naju so izjemno prijateljski, zelo lepo in korektno je delati z njimi. Zbor, solisti in otroški zbor pa so posneti v Sloveniji – to je vse naredil Benjamin, ki je tudi producent projekta in izkušen studijski strokovnjak. Piko na i pa so dali v Ameriki, kjer smo naredili mastering – finalizacijo albuma. Zvočno je album resnično izvrsten! Na policah pa ga bo lahko najti, saj ga krasi velik rdeč gorenjski nagelj, zame ena najlepših in najlepše dišečih rož. Jih pa žal ni več tako veliko, moj oče je kolesaril naokrog, da jih je le našel na balkonu neke hiše in si izprosil dva za fotografiranje. Album je bil ogromen projekt, ki je bil izveden v zelo kratkem časovnem obdobju. Ampak ko so stvari prave, se vedno čudežno zlagajo. Tako sva zadnji hip dobila orkester, ki je sicer zaseden že do konca leta,« je zadovoljna Manca. »Zelo sva bila vesela, ko je v sodelovanje privolil Komorni zbor Ave, ki ga že leta spremljava in zelo ceniva. Projekt je skladateljski debi za Benjamina. Prej je delal manjše stvari, nekaj tudi orkestrskih, a lahko rečem, da je prekosil vsa pričakovanja, zelo je nadarjen. Pesmi so se tokrat komponirale in dopolnjevale skoraj samo v družinskem krogu, še celo hčerki sta imeli nekaj besede. Izabela nama je tako lepo zapela Ipavčevo Domovini, da sva se odločila vklopiti še otroški zbor, ki ima veliko simboliko. Zadnji hip nama je priskočil na pomoč otroški zbor Osnovne šole Žirovnica in vse res lepo posnel.«